Evropa se zaradi vse pogostejših vročinskih valov in dolgotrajnih suš sooča z vse večjim pritiskom na svoje vodne vire. Čeprav Evropska unija v povprečju porabi le 5,8 odstotka razpoložljivih sladkovodnih virov, ta podatek skriva velike razlike med posameznimi državami. Medtem ko nekatere države porabijo le majhen delež svojih zalog, druge že dolgo živijo na robu pomanjkanja vode. Najizrazitejši primer je Ciper, kjer poleti porabijo skoraj vso razpoložljivo sladko vodo, kažejo podatki Eurostata in Evropske agencije za okolje (EEA).
Ciper poleti porabi kar 92 odstotkov razpoložljive vode
Najbolj kritične razmere so na Cipru. Otoška država na letni ravni porabi približno 72 odstotkov svojih razpoložljivih sladkovodnih virov, v poletnih mesecih pa poraba naraste na kar 92 odstotkov.
Za primerjavo: strokovnjaki kot mejo vodnega stresa določajo že 20-odstotno porabo razpoložljivih vodnih virov. Ciper to mejo presega več kot trikrat že v povprečnem letu, poleti pa se približa popolni izrabi svojih zalog.
V začetku letošnjega leta so ciprske oblasti prebivalce pozvale, naj dnevno porabo vode zmanjšajo za deset odstotkov. To pomeni približno dve minuti manj porabe vode na osebo vsak dan.
Velik pritisk na vodne vire ustvarjata tudi rast prebivalstva in močno razvita turistična dejavnost. Vlada zato pospešeno gradi nove razsoljevalne naprave, ki bodo zagotavljale dodatne količine pitne vode predvsem v najbolj obremenjenih poletnih mesecih. Reševanje vodne problematike je bilo tudi ena od prednostnih nalog ciprskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
Tudi druge sredozemske države porabijo veliko vode
Ciper ni edina evropska država, ki se sooča z resnimi težavami.
Na drugem mestu je Malta, kjer letna poraba dosega 33 odstotkov razpoložljivih sladkovodnih virov, poleti pa naraste na približno 67 odstotkov.
Visoke vrednosti beležijo tudi Grčija s 37 odstotki, Romunija s 34 odstotki, Portugalska z 31 odstotki, Italija s 27 odstotki in Španija s 26,5 odstotka.
| Država | Letna poraba sladkovodnih virov |
|---|---|
| Ciper | 72 % (poleti do 92 %) |
| Grčija | 37 % |
| Romunija | 34 % |
| Malta | 33 % (poleti do 67 %) |
| Portugalska | 31 % |
| Italija | 27 % |
| Španija | 26,5 % |
Ker je opozorilni prag postavljen pri 20 odstotkih, se vse te države v poletnem obdobju uvrščajo med območja s povečanim tveganjem za pomanjkanje vode. Zaradi podnebnih sprememb in vse daljših suš se pritisk na vodne vire iz leta v leto še povečuje.
Pomanjkanje vode ni vedno glavni razlog za težave
Podatki Evropske agencije za okolje kažejo še eno pomembno razliko. Pomanjkanje vode ni vedno glavni razlog, da imajo prebivalci težave z oskrbo s pitno vodo.
Približno vsak deseti prebivalec Evropske unije se namreč srečuje s težavami pri dostopu do zadostnih količin varne in čiste vode.
Najslabše razmere so ponovno na Cipru, kjer težave z oskrbo občuti 36,5 odstotka prebivalcev, sledita pa Grčija z 31,5 odstotka in še nekatere države jugovzhodne Evrope.
Posebej zanimiv je primer Bolgarije, Madžarske, Hrvaške in Irske. Nobena od teh držav ne sodi med največje porabnice sladkovodnih virov, kljub temu pa imajo prebivalci pogosto težave z oskrbo.
To kaže, da razlog ni nujno pomanjkanje vode, temveč zastarela vodovodna infrastruktura, velike izgube v omrežju in pomanjkljive naložbe v oskrbovalne sisteme.
Podnebne spremembe bodo razmere še poslabšale
Po drugi strani Francija, Portugalska in Španija kljub večji porabi sladkovodnih virov uspešneje zagotavljajo oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Delež ljudi, ki imajo težave z dostopom do varne in čiste vode, je tam nižji od povprečja Evropske unije, ki znaša devet odstotkov.
Evropska agencija za okolje opozarja, da bodo podnebne spremembe in vse pogostejše suše do leta 2030 še povečale pogostost, intenzivnost in posledice pomanjkanja vode po Evropi. V poročilu z naslovom Pregreti in nepripravljeni agencija ugotavlja, da se že danes približno vsak deseti prebivalec Evropske unije sooča s težavami pri dostopu do zadostnih količin varne in čiste pitne vode.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da bodo morale države poleg varčevanja z vodo pospešiti tudi naložbe v vodovodno infrastrukturo, nove vire oskrbe ter ukrepe za prilagajanje na vse pogostejše vročinske valove in sušna obdobja.
