V črnogorskem Kotorju so policisti v sodelovanju z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) prijeli 39-letnega moškega, ki ga Združene države sumijo obsežnih kibernetskih napadov na ameriško infrastrukturo in univerze. Po navedbah oblasti naj bi z domnevnimi vdori povzročil za več kot 3,4 milijarde ameriških dolarjev škode.
Črnogorska policija je sporočila, da so pripadniki Interpola v Podgorici in specializirane ekipe FAST v občini Kotor prijeli državljana Turčije in Irana z začetnicama A. B. Zoper njega v Združenih državah Amerike pred zveznim sodiščem v New Yorku poteka kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj s področja kibernetske kriminalitete.
Ameriški pravosodni organi mu očitajo zaroto za računalniško goljufijo, nezakonite vdore v informacijske sisteme in krajo identitete. Po navedbah črnogorske policije naj bi od leta 2013 kot sodelavec pravne osebe iz Irana izvajal obsežne kibernetske napade na infrastrukturo Združenih držav.
Preiskovalci trdijo, da je bilo med tarčami več kot 150 ameriških univerz. Skupna škoda, ki jo ameriške oblasti pripisujejo domnevnim dejanjem, je ocenjena na več kot 3,4 milijarde ameriških dolarjev.
Po navedbah črnogorske policije naj bi bili med napadi pridobljeni podatki in dostopi do kompromitiranih univerzitetnih računov pozneje uporabljeni tudi s strani pripadnikov iranske revolucionarne garde ter drugih uporabnikov v Iranu, vključno z nekaterimi tamkajšnjimi univerzami.
Policija je v sporočilu zapisala, da naj bi osumljenec »od leta 2013 kot sodelavec pravne osebe z ozemlja Irana izvajal obsežne hekerske napade na infrastrukturo Združenih držav Amerike in več kot 150 univerz, s čimer je povzročil škodo, ocenjeno na več kot 3,4 milijarde ameriških dolarjev«.
Črnogorske oblasti so napovedale, da bodo prijetega privedle pred preiskovalnega sodnika višjega sodišča v Podgorici. V nadaljevanju bo stekel postopek, povezan z njegovo morebitno izročitvijo Združenim državam Amerike.
O očitkih bo odločalo pristojno ameriško sodišče, o izročitvi pa bodo v skladu z veljavnimi postopki odločali črnogorski pravosodni organi.
