Islandci bodo 29. avgusta na referendumu odločali, ali naj država nadaljuje pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Glasovanje ne bo neposredna odločitev o članstvu, temveč le o ponovnem začetku pogajanj. Morebitni dogovor z Brusljem bi morali volivci potrditi še na drugem referendumu.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali naj se pogajanja o članstvu Islandije v Evropski uniji nadaljujejo?” Volivci bodo lahko podprli nadaljevanje pogajanj ali njihovo dokončno opustitev.
Po zadnji raziskavi Gallupa je izid povsem odprt. Nadaljevanje pogajanj podpira 46 odstotkov vprašanih, prav toliko jih temu nasprotuje, osem odstotkov pa je neopredeljenih, poroča Reuters.
Referendum je islandski parlament potrdil konec maja s 34 glasovi za in osmimi proti, 14 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Če bo večina glasovala za, bi se lahko pogajanja ponovno začela še pred koncem letošnjega leta.
Bruselj v glasovanju vidi spodbudo za širitev
V Evropski uniji glasovanje spremljajo z velikim zanimanjem. Evropski diplomati ocenjujejo, da bi islandska odločitev za vrnitev za pogajalsko mizo lahko izboljšala razpoloženje do širitve Unije tudi v času, ko na članstvo čakajo Črna gora, Albanija, Ukrajina in Moldavija.
Islandija je premožna država z okoli 400.000 prebivalci, ki je že vključena v Evropski gospodarski prostor in schengensko območje. Zato uporablja velik del pravil notranjega trga EU, ne sodeluje pa pri njihovem sprejemanju.
Država je za članstvo zaprosila leta 2009 po zlomu svojega bančnega sistema. Pogajanja so bila leta 2013 ustavljena, poznejša evroskeptična vlada pa je pristopni postopek opustila.
Razpravo so v zadnjem obdobju ponovno spodbudili vojna v Ukrajini, gospodarska negotovost, visoki življenjski stroški ter spremembe varnostnih razmer na območju Arktike. Islandska zunanja ministrica Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir je spomladi ocenila, da bi država ob uspešnih pogajanjih lahko postala članica EU že leta 2028.
Najzahtevnejše vprašanje bo predvidoma ribištvo. Islandci želijo ohraniti nadzor nad ribolovnimi območji in kvotami, medtem ko bi morali ob vstopu uskladiti ureditev s skupno ribiško politiko EU. Pomembni pogajalski področji bosta tudi kmetijstvo in trg dela.
Tudi ob zmagi zagovornikov nadaljevanja pogajanj Islandija torej ne bi samodejno vstopila v EU. Končne pogoje morebitnega članstva bi Islandci presojali na ločenem referendumu.
