Primanjkljaj sektorja država je v letu 2025 znašal 1,786 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, bruto dolg pa 46,324 milijarde evrov oziroma 65,7 odstotka BDP. Podatke je objavil Statistični urad RS (SURS) v okviru poročila o presežnem primanjkljaju in dolgu za obdobje 2022–2025.
Gre za ključne fiskalne kazalnike, ki jih države članice poročajo Evropski komisiji v okviru postopka nadzora nad javnimi financami. Meja primanjkljaja, določena v evropskih pravilih, znaša tri odstotke BDP, medtem ko referenčna vrednost dolga ostaja pri šestdesetih odstotkih BDP.
Po zadnjih podatkih SURS je slovenski primanjkljaj tako ostal pod mejo treh odstotkov, medtem ko dolg ostaja nad referenčno ravnjo, a znotraj območja, ki ga Evropska komisija ocenjuje tudi glede na širši gospodarski kontekst.
Popravek navzgor zaradi nižjih davčnih prihodkov
SURS je ob tem popravil oceno primanjkljaja za leto 2025 navzgor. V primerjavi z marčevskim poročanjem je primanjkljaj višji za 37 milijonov evrov, kar je posledica nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb.
Gre za pomemben podatek, saj prav prihodki iz tega davka pogosto odražajo stanje v gospodarstvu in dobičkonosnost podjetij. Nižji prilivi so tako neposredno vplivali na končni proračunski saldo.
Hkrati je bila izvedena tudi metodološka prerazvrstitev izdatkov za osebno asistenco, ki so bili iz kategorije socialnih transferjev premaknjeni med raznovrstne tekoče transferje. Ta sprememba na sam primanjkljaj ni vplivala, je pa pomembna za strukturo javne porabe in primerljivost podatkov.
Novi kazalniki zaradi sprememb evropskih pravil
Ob rednem poročilu je SURS objavil tudi dodatne kazalnike, povezane z izvajanjem prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja Evropske unije. Med njimi izstopa kazalnik tako imenovanih “očiščenih izdatkov”, ki predstavlja osnovo za spremljanje javnofinančne discipline.
Ta kazalnik se izračuna tako, da se iz skupnih izdatkov med drugim izločijo nacionalni izdatki za sofinanciranje programov, ki jih financira EU. Gre za metodologijo, določeno z novo uredbo EU iz leta 2024, katere cilj je bolj natančno spremljanje fiskalne politike držav članic.
Dodatno evropska pravila omogočajo, da se pri oceni javnofinančnega položaja upoštevajo tudi povečani izdatki za obrambo, zlasti v obdobjih večjih varnostnih tveganj. To pomeni, da lahko Evropska komisija pri presoji presežnega primanjkljaja upošteva tudi rast investicij v vojaško opremo kot relevanten dejavnik.
SURS je zaradi vseh sprememb ustrezno uskladil tudi četrtletne in letne podatke v statistični bazi SiStat, kar zagotavlja primerljivost in konsistentnost uradnih številk.
Ključni podatki (2025)
| Kazalnik | Vrednost |
|---|---|
| Primanjkljaj | 1,786 milijarde EUR |
| Primanjkljaj (BDP) | 2,5 odstotka |
| Bruto dolg | 46,324 milijarde EUR |
| Dolg (BDP) | 65,7 odstotka |
| Popravek primanjkljaja | +37 milijonov EUR |
