Azijske delnice so se v sredo podražile ob novem valu optimizma glede umetne inteligence, medtem ko so vlagatelji čakali odločitev ameriške centralne banke in poslovne rezultate tehnoloških velikanov. Dolar je ostal blizu dvotedenskega vrha, nafta se je podražila, zlato pa se je gibalo okoli 4058 dolarjev za unčo.
Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI brez Japonske je v zgodnjem trgovanju pridobil 0,85 odstotka. Japonski indeks Nikkei se je zvišal za 1,2 odstotka, južnokorejski Kospi pa za več kot tri odstotke.
Razpoloženje je izboljšal predvsem južnokorejski proizvajalec pomnilniških čipov SK Hynix, ki je objavil več kot sedemkratno rast četrtletnega dobička. Delnice družbe so se sprva podražile za tri odstotke, pozneje pa so del rasti izgubile.
SK Hynix je sporočil, da ima pomnilniške čipe HBM in DRAM razprodane do leta 2029, povpraševanje po zmogljivih pomnilnikih za sisteme umetne inteligence pa je približno dvakrat večje od njegovih proizvodnih zmogljivosti.
Rezultati Alphabet in Microsoft pred novim preizkusom AI-evforije
Vlagatelji čakajo predvsem poslovne rezultate družb Alphabet in Microsoft. Ti naj bi pokazali, ali lahko visoke naložbe v podatkovne centre, čipe in umetno inteligenco prinesejo dovolj hitro rast prihodkov.
Chris Brigati, glavni naložbeni direktor družbe SWBC, je za Reuters ocenil, da vlagateljev ne bodo zanimali samo objavljeni prihodki in dobički. Ključno bo vprašanje, ali se bodo milijardne naložbe v umetno inteligenco pretvorile v vzdržno rast poslovanja.
Optimizem so v zadnjih dneh podprle tudi nove napovedi financiranja projektov umetne inteligence družb Meta, SpaceX in Broadcom ter dokumentacija za načrtovano prvo javno ponudbo delnic podjetja Anthropic.
Ameriške terminske pogodbe na delniške indekse so bile zjutraj skoraj nespremenjene. Terminske pogodbe na evropski indeks Euro Stoxx 50 so zdrsnile za skromnih 0,03 odstotka.
Fed naj bi obrestne mere pustil nespremenjene
Drugi pomembni dogodek dneva bo odločitev ameriške centralne banke. Na trgih večinoma pričakujejo, da bo Fed obrestne mere ohranil na sedanji ravni.
Več pozornosti bo zato namenjene sporočilom predsednika Feda Kevina Warsha o nadaljnjem gibanju obrestnih mer. Inflacijski pritiski ostajajo okrepljeni zaradi visokih cen energentov in nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu.
Analitiki banke JPMorgan pričakujejo najmanj dva glasova članov odbora za strožjo denarno politiko. Vlagatelji bodo spremljali predvsem, ali bo Warsh nakazal možnost dodatnega zviševanja obrestnih mer.
Dolarski indeks je bil pri 102,37 točke, blizu najvišje ravni v zadnjih dveh tednih.
Novozelandski dolar je izgubil več kot odstotek, potem ko je tamkajšnja centralna banka v nasprotju s pričakovanji pustila obrestne mere nespremenjene. Avstralski dolar se je po objavi višje inflacije okrepil za 0,25 odstotka na 0,7043 ameriškega dolarja.
Izraelski šekel je oslabel, potem ko izhodne ankete parlamentarnih volitev niso pokazale jasnega zmagovalca.
Nafta nad 100 dolarji, zlato okoli 4058 dolarjev
Na naftnih trgih so se cene zvišale. Severnomorska nafta brent se je podražila za 0,47 odstotka na 114,42 dolarja za 159-litrski sod, ameriška lahka nafta WTI pa za 0,55 odstotka na 100,45 dolarja.
Na cene še naprej vplivajo vojna z Iranom, negotovost glede dobav in odsotnost dogovora o končanju spopadov. Visoke cene energentov hkrati povečujejo inflacijska tveganja in zmanjšujejo možnosti za hitro zniževanje obrestnih mer.
Cena zlata je bila skoraj nespremenjena pri 4057,95 dolarja za unčo. Plemenita kovina ostaja podprta z geopolitično negotovostjo, medtem ko jo na drugi strani omejujeta močnejši dolar in pričakovanje dolgotrajno visokih ameriških obrestnih mer.
Dogajanje na trgih bodo danes tako usmerjali predvsem odločitev Feda, poslovni rezultati Alphabet in Microsoft ter nova znamenja, ali lahko prihodki tehnoloških družb upravičijo izjemno visoke izdatke za umetno inteligenco.
