EU želi pri načrtovanju zalog goriva upoštevati tudi potrebe vojske

ByA. K.

20. novembra, 2026 , , ,
https://unsplash.com/@alexandrelallemandEU zastava [Foto: Unsplash/ALEXANDRE LALLEMAND]

Evropska komisija želi, da države pri ocenjevanju zalog nafte in goriva upoštevajo tudi morebitno povečanje vojaške porabe. Po osnutku novih pravil bi morale preveriti, ali bi ob daljši krizi imele dovolj dizla, letalskega goriva in drugih naftnih derivatov za delovanje nujnih služb ter oboroženih sil.

Po poročanju Euronewsa, ki je pridobil osnutek dokumenta, želi Bruselj razširiti dosedanji pogled na nujne zaloge. Države bi morale poleg količine shranjene nafte oceniti tudi, ali lahko njihove rafinerije, pristanišča, cevovodi in distribucijska omrežja oskrbo ohranijo ob večjih motnjah. Predlog je še v pripravi; nova pravila niso sprejeta.

V ocene tveganj bi po osnutku vključile možnost, da se potrebe vojske po gorivu nenadoma povečajo, medtem ko ga za promet, gospodarstvo in nujne storitve še naprej potrebujejo tudi civilni porabniki. Preverjati bi morale odvisnost od posameznih dobaviteljev in posledice morebitne prekinitve dobav.

Zaloge nafte same ne zagotavljajo dovolj letalskega goriva

Posebna pozornost je namenjena rafinerijam. Surova nafta državi ob krizi ne pomaga veliko, če je ne more predelati v goriva, ki jih potrebujejo letala, vozila in druge dejavnosti. Osnutek zato predvideva, da bi države podrobneje spremljale zmogljivosti rafinerij ter učinke njihovih zaprtij na varnost oskrbe.

Na ranljivost pri letalskem gorivu opozarja tudi študija Natovega centra za energetsko varnost. Po njegovih ugotovitvah bi obravnavane zaloge letalskega goriva zadostovale za približno 49 dni, medtem ko je pokritost z zalogami vseh naftnih proizvodov skupaj približno 120 dni. Študija opozarja še na zmanjševanje evropskih rafinerijskih zmogljivosti in odvisnost od zunanjih dobaviteljev.

Po navedbah Euronewsa je več kot polovica držav EU v oceni Evropske komisije za leto 2025 poročala o težavah pri zagotavljanju dostopa do goriva med premiki oboroženih sil po Evropi. Novi pristop bi zato zaloge, predelavo in prevoz goriva obravnaval kot povezane dele pripravljenosti na krizo. Kakšne obveznosti bodo na koncu veljale za države članice, bo znano šele po dokončanju in sprejetju pravil.