Premier Janez Janša v Berlinu: Evropa je odgovarjala na zahteve Rusije, namesto da bi postavljala svoje

Predsednik vlade na srečanju zavezništva Koalicije voljnih, 19. 11. 2026 [Foto: KPV]

Predsednik vlade Janez Janša je po srečanju Koalicije voljnih v Berlinu opozoril, da šibkost Evrope pri iskanju konca vojne v Ukrajini ni bila le vojaška, temveč tudi diplomatska. Evropa se je po njegovih besedah doslej predvsem odzivala na ruske zahteve, namesto da bi sama postavljala jasna pogajalska izhodišča. Voditelji so ob koncu vrha zagotovili nadaljevanje vojaške, finančne in politične podpore Ukrajini ter zahtevali, da pri prihodnjih mirovnih pogajanjih sodelujeta tako Kijev kot Evropa.

Janša se je v četrtek v Berlinu udeležil doslej največjega srečanja Koalicije voljnih, ki ga je gostil nemški kancler Friedrich Merz. Zbralo se je 44 delegacij, med njimi 26 predsednikov držav in vlad, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter vodilni predstavniki Evropske unije in zveze Nato.

Srečanja sta se udeležila tudi posebna odposlanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff in Jared Kushner. Pogovori so potekali le nekaj ur po prvem tristranskem srečanju Trumpa, kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina v Shenzhenu.

Janša: Evropa je bila prešibka tudi v diplomaciji

Predsednik vlade je poudaril, da mora Evropa pri prizadevanjih za končanje vojne prevzeti dejavnejšo in odločnejšo vlogo. Njene dosedanje šibkosti ni pripisal zgolj pomanjkanju vojaških zmogljivosti.

“Zdaj, ko govorimo o tem, da je bila pozicija prešibka, ne govorim samo o tem, da je bilo premalo pomoči, recimo vojaške pomoči, ker je bila Evropa objektivno tukaj šibka, saj teh kapacitet ni imela,” je dejal Janša.

Po njegovih besedah je bila težava tudi v evropskem diplomatskem nastopu, saj države niso dovolj odločno oblikovale lastnih zahtev.

“Mi smo samo odgovarjali na zahteve Ruske federacije, namesto da bi postavljali svoje. In to se mora v prihodnosti spremeniti,” je poudaril predsednik vlade.

Janša je tako nadaljeval stališče, ki ga je predstavil že na srečanju evropskih voditeljev v Dublinu: Evropa mora pri pogajanjih o vojni, ki neposredno vpliva na njeno varnost, nastopati enotno in sodelovati pri oblikovanju rešitev.

Mirovni pogovori morajo vključevati Ukrajino in Evropo

Voditelji so v Berlinu poudarili, da mora biti cilj pogajanj celovit, pravičen in trajen mir. Morebitni dogovor mora spoštovati suverenost Ukrajine ter zagotoviti dolgoročno varnost Ukrajine in celotne evropske celine.

Po stališču Koalicije voljnih morajo prihodnji pogovori vključevati Ukrajino, Rusijo, Združene države Amerike in evropsko pogajalsko skupino. To sestavljajo predstavniki institucij Evropske unije ter Francije, Nemčije, Italije, Poljske in Združenega kraljestva.

Voditelji so zavrnili možnost, da bi se o prihodnosti Ukrajine odločalo brez Ukrajine ali da bi velesile same določile novo delitev interesnih območij v Evropi.

Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da pričakuje nov krog mirovnih pogajanj v kratkem. Kot ena od možnih lokacij se omenja nevtralno prizorišče v Združenih arabskih emiratih.

Izhodišče za pogovore o ozemlju naj bi bila trenutna kontaktna črta. Ukrajini mora ostati odprta evropska pot, zagotovljena pa ji mora biti tudi pomoč pri obnovi. Postopno odpravljanje sankcij proti Rusiji bi bilo mogoče le ob izpolnjevanju dogovorjenih pogojev.

Trdna varnostna jamstva po morebitnem premirju

Koalicija voljnih je znova potrdila pripravljenost na oblikovanje pravno zavezujočih varnostnih jamstev za Ukrajino. Ta bi začela veljati po morebitni prekinitvi ognja in bi morala biti tesno usklajena z Združenimi državami Amerike.

Del načrtov je tudi večnacionalna sila za Ukrajino, ki bi po premirju pomagala zagotavljati mir ter obnavljati zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil. Koalicija med 9. in 22. novembrom že izvaja prvo skupno obrambno vajo Koalicja, ki poteka na ozemlju držav članic.

Poseben poudarek je bil namenjen ukrajinski zračni obrambi. Pred prihajajočo zimo želijo zaveznice zagotoviti dodatne sisteme in rakete za prestrezanje balističnih izstrelkov ter zaščito elektrarn, omrežja in druge kritične infrastrukture.

Voditelji so potrdili zavezo članic Nata, da bodo Ukrajini leta 2026 zagotovile 70 milijard evrov vojaške opreme, pomoči in usposabljanja. Najmanj primerljiva raven podpore je predvidena tudi za leto 2027.

Dodatnih 45 milijard evrov za Ukrajino

Evropska komisija je pred berlinskim srečanjem predstavila predlog za zagotovitev do 45 milijard evrov dodatne finančne pomoči Ukrajini v letu 2027. Kijev naj bi prihodnje leto potreboval pomoč pri zapiranju približno 70 milijard evrov velike finančne vrzeli.

Predlagana sredstva bi dopolnila že sprejeto evropsko posojilo za podporo Ukrajini v višini 90 milijard evrov za leti 2026 in 2027. Merz je po srečanju dejal, da je predlog dodatne pomoči dobil široko podporo evropskih voditeljev.

Koalicija je napovedala tudi nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska na Rusijo. Med predvidenimi ukrepi so omejevanje prihodkov od prodaje ruske nafte in plina, ukrepanje proti izogibanju sankcijam, ruskim kriptovalutam in nezakonitim finančnim tokovom ter nadaljnje omejevanje delovanja ruske senčne flote.

Trump se je vključil iz predsedniškega letala

Donald Trump se je v berlinske pogovore vključil po telefonu iz predsedniškega letala Air Force One, ko se je vračal s Kitajske. Udeležencem je po Reutersovem poročanju sporočil, da si Putin želi dogovora in da je treba priložnost za pogajanja izkoristiti.

Trumpovi odposlanci so evropskim voditeljem zagotovili, da Washington želi sodelovanje Evrope pri oblikovanju mirovnega dogovora. Kushner je po srečanju ocenil, da se ameriška in evropska stališča približujejo.

Berlinski vrh je potekal neposredno po srečanju Trumpa, Xi Jinpinga in Putina, na katerem so voditelji govorili o Ukrajini, jedrskem orožju, Iranu in odnosih med velesilami, podrobnega dogovora o končanju vojne pa niso predstavili.

Kot smo poročali pred začetkom srečanja, je bila vloga Evrope pri prihodnjih pogajanjih eno osrednjih vprašanj vrha. Janševo sporočilo po srečanju je bilo jasno: Evropa mora ob vojaški in finančni podpori Ukrajini okrepiti tudi svojo diplomacijo ter sama postavljati zahteve, od katerih bosta odvisna prihodnji mir in varnost evropske celine.