Med šolskim letom je vse skupaj običajno nekoliko lažje. Otroci imajo pouk, aktivnosti, treninge in precej bolj jasen dnevni ritem. Med počitnicami pa se stvari hitro spremenijo.
Dnevi postanejo daljši, rutina mehkejša, starši pa pogosto hitro opazijo, da telefon, tablica ali televizija počasi postanejo glavni del poletnega “programa”.
In potem se začnejo znani pogovori.
“Še pet minut.”
“Saj nimam kaj delati.”
“Vsi ostali lahko.”
Veliko družin se poleti znajde v začaranem krogu prepovedovanja, pogajanj in slabe volje. Še posebej zato, ker imajo tudi starši med počitnicami pogosto manj energije za stalno postavljanje meja.
Problem običajno ni samo v ekranih
Večina staršev danes dobro ve, da otroci preživijo veliko časa pred zasloni. A težava pogosto ni samo v številu ur.
Poleti ekrančki hitro postanejo najlažja rešitev za prazne trenutke. Ko je prevroče za ven. Ko imajo odrasli delo. Ko zmanjka idej. Ko si vsi želijo malo miru.
In prav zato popolna prepoved pri večini družin običajno ne deluje dolgo. Pogosto ustvari samo še več napetosti.
Veliko bolje deluje nekaj precej bolj dolgočasnega: jasna pravila, ki niso vsak dan drugačna.
Otroci precej hitreje sprejmejo omejitve, če približno vedo, kaj pričakovati. Če je en dan vse dovoljeno, naslednji dan pa telefon nenadoma postane problem, se prepiri skoraj vedno začnejo zelo hitro.
Poleti ni treba, da je vse popolno
Veliko staršev ima občutek, da morajo poleti ekrančke skoraj popolnoma odstraniti. A realnost večine družin je precej drugačna.
Kakšna risanka zjutraj ali telefon med najbolj vročim delom dneva nista konec sveta. Problem običajno nastane takrat, ko zasloni postanejo edina oblika dolgčasa, počitka ali zabave.
Otroci poleti še posebej potrebujejo občutek, da dan ni sestavljen samo iz pravil in prepovedi. Zato pogosto bolje delujejo manjše meje kot pa popoln nadzor nad vsako minuto.
Nekatere družine imajo dobro izkušnjo s preprostimi pravili: brez telefonov pri kosilu, brez ekranov tik pred spanjem ali pa določen del dneva brez naprav za vse — tudi za odrasle.
In ravno zadnji del je pogosto najtežji.
Otroci zelo hitro opazijo dvojna merila
Veliko staršev od otrok pričakuje manj časa na telefonu, medtem ko sami ves čas preverjajo službena sporočila, družbena omrežja ali novice.
Otroci to opazijo hitreje, kot odrasli mislijo.
Zato so poletni dnevi pogosto precej mirnejši, ko imajo občutek, da pravila veljajo za vse vsaj približno podobno.
Seveda popolnega ravnovesja skoraj ni. Pridejo dnevi, ko je telefon najlažja rešitev za utrujenost, slabo vreme ali nekaj ur miru. In večina staršev se je s tem že sprijaznila.
A pogosto največ naredi že to, da ekrančki niso samodejna rešitev za vsak dolgčas.
Ker si otroci od poletja običajno ne zapomnijo vseh videov, ki so jih pogledali. Veliko bolj si zapomnijo občutek, da se je nekaj dogajalo tudi zunaj ekranov.
