Kosovski volivci danes odhajajo na predčasne parlamentarne volitve, že tretje v zadnjih 18 mesecih. Država se je znašla v političnem zastoju, saj po prejšnjih volitvah političnim strankam ni uspelo oblikovati stabilne večine za delovanje ključnih državnih institucij.
Za 120 sedežev v parlamentu se poteguje več kot 900 kandidatov iz 17 političnih strank in treh koalicij. Volilna pravica pripada približno 2,1 milijona registriranim volivcem, kar je občutno več od približno 1,6 milijona prebivalcev Kosova. Razliko predstavlja številčna diaspora, predvsem v državah zahodne Evrope, ki ima pomemben vpliv na volilni izid.
Po ocenah političnih analitikov je favorit volitev ponovno gibanje Samoodločba premierja Albina Kurtija, ki je v zadnjih letih utrdilo položaj najmočnejše politične sile v državi.
Kurti ostaja favorit, a brez zagotovljene večine
Samoodločba je na zadnjih parlamentarnih volitvah decembra lani osvojila 51,1 odstotka glasov, kar je pomenilo občutno izboljšanje glede na približno 42 odstotkov na volitvah februarja 2025.
Kljub zmagi pa stranki ni uspelo doseči političnega dogovora z drugimi parlamentarnimi akterji glede izvolitve novega predsednika države. Zaradi neuspešnih pogajanj in dolgotrajne blokade institucij je bil parlament aprila razpuščen, sledil pa je razpis novih volitev.
Če bo Kurti ponovno zmagal, ga bodo po vsej verjetnosti čakali zahtevni koalicijski pogovori. Za izvolitev predsednika države je namreč potrebna dvotretjinska podpora poslancev, ki je brez sodelovanja opozicije praktično ni mogoče doseči.
Politična kriza traja že več kot leto dni
Kosovo je večino zadnjega leta delovalo brez popolnoma operativne oblasti. Parlamentu ni uspelo pravočasno izvoliti svojega vodstva, nato pa še predsednika države, kar je dodatno poglobilo institucionalno krizo.
Od osamosvojitve leta 2008 se Kosovo sooča z rednimi političnimi pretresi, zadnje leto in pol pa velja za eno najbolj nestabilnih obdobij v zadnjem desetletju.
Samoodločba, ki je oblast prevzela leta 2021, nastopa s programom, ki združuje socialne ukrepe in izrazito poudarjanje kosovske državnosti. Tako kot druge večje politične stranke podpira evropsko in evroatlantsko usmeritev države, hkrati pa nasprotuje dodatnim političnim popuščanjem Srbiji.
Današnje glasovanje bo zato pomembno ne le za sestavo novega parlamenta, temveč tudi za vprašanje, ali bo Kosovo po več kot letu političnih blokad končno dobilo stabilnejšo vlado in delujoče državne institucije. (Reuters)
