Ljubljanski policisti preiskujejo dve ločeni spletni goljufiji, povezani z lažnimi obljubami o zaslužku s kriptovalutami. Ena od oškodovank je goljufom nakazala več kot 100.000 evrov, drugi pa so po namestitvi aplikacije za oddaljeni dostop brez njenega vedenja uredili dva kredita v skupni vrednosti skoraj 40.000 evrov.
Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, so storilci v obeh primerih uporabili prepričljive zgodbe o donosnih naložbah oziroma denarju, ki naj bi oškodovanki že čakal na trgovalnem računu.
Skupna škoda v obeh primerih znaša okoli 140.000 evrov, pri čemer je bil eni od oškodovank povečan tudi dovoljeni limit na bančnem računu.
Več mesecev nakazovala denar v tujino
V prvem primeru je neznani storilec oškodovanko prepričal, da lahko z vlaganjem v kriptovalute doseže visoke donose. Z lažnim prikazovanjem možnosti zaslužka jo je usmerjal k nakazovanju denarja na različne bančne račune v tujini, poroča 24UR.
Oškodovanka je od maja do oktobra letos nakazala skupno več kot 100.000 evrov. Obljubljenega donosa ni prejela, policisti pa nadaljujejo zbiranje obvestil o vseh okoliščinah goljufije.
Tovrstne prevare pogosto potekajo prek lažnih spletnih trgovalnih platform. Na njih lahko žrtve vidijo navidezno rast vloženega denarja, ko želijo sredstva dvigniti, pa goljufi zahtevajo nova plačila za domnevne davke, provizije ali sprostitev računa.
Po namestitvi aplikacije uredili kredita
V drugem primeru je neznana ženska oškodovanko poklicala po telefonu in ji povedala, da ima na trgovalnem računu shranjena sredstva v kriptovalutah.
Prepričala jo je, naj na svojo napravo namesti aplikacijo za oddaljeni dostop. Nato jo je usmerjala pri potrjevanju različnih obrazcev, pri čemer oškodovanka ni vedela, kaj dejansko potrjuje.
Banka jo je pozneje opozorila na sumljive aktivnosti. Izkazalo se je, da sta bila brez njenega vedenja sklenjena dva kreditna posla v skupni vrednosti skoraj 40.000 evrov, povečan pa je bil tudi dovoljeni limit na računu.
Policija: Ne omogočajte oddaljenega dostopa
Policija opozarja, da neznancem ni dovoljeno omogočiti oddaljenega dostopa do računalnika ali telefona. Goljufi lahko z aplikacijami za oddaljeno upravljanje spremljajo dejavnosti uporabnika, vstopijo v spletno banko ter potrjujejo nakazila ali druge bančne posle.
Ponudbe, ki obljubljajo visoke in hitre zaslužke brez tveganja, so praviloma znak prevare. Posebej sumljivi so tudi klici oseb, ki trdijo, da ima prejemnik na pozabljenem kriptoračunu denar, čeprav sam s kriptovalutami ni nikoli trgoval.
Ob sumu zlorabe je treba takoj prekiniti stik z neznancem, obvestiti banko in dogodek prijaviti policiji. Sporočil, elektronske pošte, telefonskih številk in drugih sledi komunikacije ni priporočljivo izbrisati, saj lahko pomagajo pri preiskavi.
