Minister za zdravje Tadej Ostrc je pred referendumom o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije opozoril na po njegovih besedah “zanimivo referendumsko ironijo”. Volivci bodo 6. decembra odločali tudi o zakonski določbi, za katero je Ustavno sodišče izrecno ugotovilo, da odpravlja protiustaven poseg v pravico zdravstvenih delavcev do proste izbire zaposlitve. Če bo zakon na referendumu zavrnjen, tudi ta rešitev ne bo začela veljati.
Minister Ostrc je v nedeljo zvečer na omrežju X zapisal, da je Ustavno sodišče omejitve dodatnega dela zdravnikov, ki jih je uvedla prejšnja vlada Roberta Goloba, spoznalo za protiustavne, razvojni zakon pa ugotovljeno neskladje odpravlja.
“Zanimiva referendumska ironija. Ustavno sodišče je odločilo, da so omejitve dodatnega dela zdravnikov, ki jih je uvedla Golobova vlada, protiustavne. Z razvojnim zakonom to popravljamo. Da bodo lahko zdravniki opravili več pregledov in posegov, ljudje pa hitreje prišli do obravnave,” je navedel minister.
V nadaljevanju se je skliceval neposredno na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-106/26. “Ni zgolj naše stališče. Ustavno sodišče v 58. točki odločbe U-I-106/26 izrecno ugotavlja, da 33. člen razvojnega zakona odpravlja ugotovljeno protiustavnost,” je poudaril.
Pregled odločb kaže, da ima ministrova navedba jasno podlago, pri čemer je pomembna časovna razmejitev. Protiustavnost omejitev je Ustavno sodišče ugotovilo že z delno odločbo št. U-I-79/25 z dne 11. decembra 2025. V odločbi št. U-I-106/26 z dne 24. julija 2026, s katero je presojalo dopustnost referenduma o razvojnem zakonu, pa je nato izrecno potrdilo, da 33. člen zakona to protiustavnost odpravlja.
Popolna prepoved ni prestala ustavne presoje
Spor izvira iz novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejete v času prejšnje vlade. Prva in druga poved prvega odstavka 53.b člena sta za zdravstvene delavce, zaposlene v javnih zavodih, uvedli omejitev dodatnega dela pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti oziroma v lastni dejavnosti.
Ustavno sodišče je decembra 2025 ugotovilo, da je takšna ureditev v delu, ki se nanaša na zdravstvene delavce, v neskladju z Ustavo. Presodilo je, da posega v pravico do proste izbire zaposlitve iz drugega odstavka 49. člena Ustave, saj zakonodajalec ni izkazal nujnosti popolne prepovedi dodatnega dela zdravstvenih delavcev v okviru tržne dejavnosti.
“Ureditev ni zadostila pogoju nujnosti popolne prepovedi dodatnega dela zdravstvenih delavcev v okviru tržne dejavnosti,” je bistvo prejšnje ustavne presoje povzelo Ustavno sodišče v poznejši odločbi o referendumu.
Zakonodajalcu je naložilo, naj protiustavnost odpravi v enem letu. Do takrat je določilo uporabo ureditve, ki je veljala pred uveljavitvijo sporne novele, da bi preprečilo motnje pri organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev.
Razvojni zakon se na to odločitev odziva s 33. členom. Z njim se spreminja 53.b člen Zakona o zdravstveni dejavnosti in znova uvaja ureditev, ki je veljala pred novelo prejšnje vlade. Ustavno sodišče je pri presoji referenduma zapisalo, da sprememba odpravlja protiustaven poseg v pravico zdravstvenega delavca do proste izbire zaposlitve.
“Glede na navedeno 33. člen ZIURS pomeni vsebino v smislu četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave,” je sklenilo sodišče. Gre za ustavno določbo, po kateri referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Zakaj bodo volivci o tem kljub temu odločali
Prav tu nastane položaj, na katerega opozarja minister. Ustavno sodišče je potrdilo, da 33. člen odpravlja protiustavnost in bi bil kot samostojna zakonska vsebina izvzet iz referendumskega odločanja. Kljub temu je referendum o celotnem razvojnem zakonu dovolilo.
Razlog je v širini zakona. ZIURS je tako imenovani omnibus zakon, ki posega v več zakonov in ureja davke, prispevke, pokojnine, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja, zdravstvo in gostinstvo. Sodišče je ugotovilo, da številne njegove določbe ne sodijo med vsebine, o katerih Ustava prepoveduje referendum. Ker te rešitve niso le neznaten ali podrejen del zakona, celotnega ZIURS ni bilo mogoče izvzeti iz referendumskega odločanja.
V 58. točki, na katero se sklicuje Ostrc, je sodišče zapisalo, da med vsebine, o katerih je referendum dopusten, sodijo tudi posegi v Zakon o zdravstveni dejavnosti, “razen 33. člena ZIURS, ki posega v 53.b člen ZZDej in odpravlja ugotovljeno protiustavnost”.
Ker veljavna ureditev dovoljuje referendum le o zakonu kot celoti, ločeno glasovanje o posameznih členih ni mogoče. Ustavno sodišče je zato razveljavilo sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma. Odločitev je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Marko Starman, pritrdilna ločena mnenja pa so podali Primož Gorkič, Rok Svetlič in Katja Šugman Stubbs.
Zavrnjeni zakon bi odnesel tudi popravek protiustavnosti
Referendum bo v nedeljo, 6. decembra. Volivci bodo odgovarjali na vprašanje, ali so za uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja 2026.
Če zakon na referendumu ne bo zavrnjen, bo lahko začel veljati tudi 33. člen. Če bo ZIURS zavrnjen, bo padel celoten zakon, skupaj z rešitvijo, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da odpravlja protiustavno omejitev dodatnega dela zdravstvenih delavcev.
Pri tem ostaja odprto še vprašanje posledic morebitne zavrnitve. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da Državni zbor eno leto po referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Večina ustavnih sodnikov se do vprašanja, ali bi ta prepoved veljala tudi za ponovno odpravo že ugotovljene protiustavnosti, ni opredelila.
Na to je posebej opozoril sodnik Rok Svetlič. V pritrdilnem ločenem mnenju je ocenil, da bi moral zakonodajalec tudi po morebitni zavrnitvi zakona ohraniti možnost takojšnjega urejanja vsebin, ki jih Ustava sicer izvzema iz referenduma. Po njegovi presoji bi nasprotna razlaga lahko pomenila, da država eno leto ne bi smela odpraviti protiustavnosti, ki jo je ugotovilo samo Ustavno sodišče.
Ministrov odziv tako zadeva konkretno pravno in zdravstveno posledico glasovanja. Razvojni zakon ne vsebuje le političnih in davčnih ukrepov, o katerih poteka javna razprava, temveč tudi popravek omejitve, ki ni prestala ustavne presoje.
Zdravniške organizacije so ob podpori spremembam že opozorile, da lahko širše sodelovanje zdravnikov pomeni več opravljenih storitev, boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti in hitrejšo obravnavo pacientov. Več o njihovih argumentih smo na Portal24 poročali tukaj.
