Žeja je običajen obrambni mehanizem, s katerim nas telo opozarja, da potrebuje tekočino. Po vročem dnevu, športu ali slanem obroku je pričakovana. Če občutek ne izgine niti po več kozarcih vode, se pojavlja vsak dan ali ga spremlja pogosto uriniranje, pa vzroka ni dobro iskati le v premajhnem pitju.
Dolgotrajno in neobičajno močno žejo imenujemo polidipsija. Britanska zdravstvena služba NHS svetuje posvet z zdravnikom, kadar povečano pitje več dni ne odpravi žeje ali kadar jo spremlja pogosto uriniranje. Med možnimi vzroki so sladkorna bolezen, slabokrvnost in nekatera zdravila.
Ste res žejni ali imate suha usta?
Občutek žeje in suha usta nista nujno ista težava. Pri suhih ustih žleze slinavke ne ustvarjajo dovolj sline, zato imamo občutek lepljivosti, suh jezik, razpokane ustnice ali težave pri govorjenju in požiranju.
Suha usta lahko povzročijo dihanje skozi usta, zamašen nos, kajenje in alkohol. Pogost neželeni učinek so tudi pri nekaterih zdravilih, med drugim pri določenih antihistaminikih, zdravilih proti prehladu, depresiji, tesnobi in visokemu krvnemu tlaku.
Če pijete predvsem zato, da bi navlažili usta, vendar ne urinirate nič pogosteje kot običajno, je lahko težava povezana prav s pomanjkanjem sline. Vztrajna suhost ni le neprijetna, saj slina pomaga varovati zobe in ustno sluznico.
Žeja in pogosto uriniranje
Ko je v krvi preveč glukoze, jo ledvice poskušajo odstraniti z urinom. Pri tem telo izgublja več tekočine, zato se pojavita pogosto uriniranje in izrazitejša žeja.
Povečana žeja in uriniranje sta med značilnimi simptomi sladkorne bolezni. Spremljajo ju lahko utrujenost, zamegljen vid, počasnejše celjenje ran, ponavljajoče se okužbe in nepojasnjeno hujšanje. Pri sladkorni bolezni tipa 2 se lahko znaki razvijajo počasi, zato jih človek sprva zlahka spregleda.
Če se žeja pojavlja skupaj s pogostim odvajanjem večjih količin urina, je smiseln pregled krvnega sladkorja. Simptom sam še ne pomeni, da imate sladkorno bolezen, vendar ga je preprosto preveriti.
Od slane večerje do izgube tekočine
Povečana žeja je lahko posledica slane ali zelo začinjene hrane, večje telesne dejavnosti, vročine in suhega zraka. Tekočino izgubljamo tudi ob močnem potenju, vročini, bruhanju ali driski.
Na dehidracijo lahko poleg žeje opozarjajo:
- temnejši urin in redkejše uriniranje,
- suha usta in jezik,
- glavobol,
- utrujenost,
- vrtoglavica ob vstajanju.
Pomemben namig je barva urina. Svetlo rumen urin navadno kaže na primerno hidracijo, zelo temen pa lahko pomeni, da telo varčuje s tekočino. Na barvo lahko sicer vplivajo tudi hrana, prehranska dopolnila in zdravila.
Redkejši vzroki stalne žeje
Obstaja tudi redkejša bolezen, imenovana diabetes insipidus. Kljub podobnemu imenu ni enaka sladkorni bolezni. Pri njej telo zaradi težav s hormonom vazopresinom oziroma odzivom ledvic nanj ne more ustrezno zadrževati vode.
Človek zato odvaja velike količine zelo svetlega urina ter je izrazito žejen podnevi in ponoči. Takšnega stanja ni mogoče odpraviti zgolj s splošnim nasvetom, naj pije več vode, temveč zahteva zdravniško diagnostiko.
Kdaj do zdravnika?
Na pregled se naročite, če ste neprestano žejni več dni, če zaradi pitja in uriniranja vstajate ponoči ali če brez jasnega razloga odvajate bistveno več urina kot prej. Enako velja, če se pridružijo hujšanje, zamegljen vid, izrazita utrujenost ali ponavljajoče se okužbe.
Hitrejšo pomoč poiščite ob znakih hude dehidracije, kot so zmedenost, omedlevica, zelo malo ali nič urina, pospešeno dihanje in hiter srčni utrip.
Občasna žeja je običajen odziv telesa. Žeja, ki je ni mogoče potešiti, pa je simptom – in pogosto dovolj dober razlog, da preverimo, zakaj telo izgublja ali zahteva toliko tekočine.
