Potapljači, ki spremljajo koralne združbe okoli nenaseljenih otočkov južno od Jejuja, so letos ponovno opazili tako imenovano sesedanje oziroma povešanje mehkih koral. Pri eni od kolonij ob otočku Beomseom naj bi težave v zadnjih mesecih prizadele približno polovico koral.
Koralni vrtovi ležijo na območju Unescovega biosfernega rezervata Jeju, posamezne kolonije mehkih koral pa so v Južni Koreji zaščitene tudi kot naravni spomenik. Unesco torej ne ščiti posameznih koral neposredno, kot je mogoče razumeti iz nekaterih poročil, temveč širše območje, v katerem uspevajo.
“Bilo je grozljivo opazovati, kako se je koralni vrt sesul in postal bel. Bala sem se, da se seseda celotno morje,” je povedala Myeong-hyo Ko, ki se ob obali Jejuja potaplja in nabira morske sadeže.
Zakaj se mehke korale sesedejo?
Trde korale pokonci drži trden skelet iz kalcijevega karbonata, mehke korale pa svojo obliko ohranjajo predvsem s pomočjo notranjega tlaka tekočine. Spremembe temperature, slanosti in drugih razmer lahko ta tlak porušijo, zato se korale najprej povesijo, nato pa izgubijo obliko in začnejo razpadati.
Raziskovalca Anna B. Jöst in Taihun Kim s Korejskega inštituta za oceansko znanost in tehnologijo sta pojav podrobneje preučila po množičnem sesedanju koral leta 2024.
V raziskavi, objavljeni v reviji Scientific Reports, sta opisala različne stopnje propadanja – od napihovanja in povešanja do izgube notranjega tlaka ter dokončnega razkroja korale.
Avtorja domnevata, da je dogodek sprožila kombinacija dolgotrajnega toplotnega stresa in zmanjšane slanosti morja. K temu bi lahko prispevala sladka voda iz kitajske reke Jangce, ki po močnem deževju doseže morje okoli Jejuja, ter morebitne spremembe v mikrobnih združbah.
Raziskovalci poudarjajo, da gre za znanstveno hipotezo, ki jo bo treba potrditi z nadaljnjim spremljanjem.
Korale si po vsakem dogodku težje opomorejo
Mehke korale lahko po prvem sesedanju delno obnovijo svojo obliko, vendar ponavljajoči se dogodki zmanjšujejo njihovo odpornost. Po besedah raziskovalca Kima se del kolonij po začasnem okrevanju odlomi ali ponovno sesede.
“To se ponavlja, njihova sposobnost okrevanja pa postaja vse manjša,” je opozoril.
Nevarnost bi se lahko povečala, če bodo temperature morja ostale visoke tudi septembra. Dodatne težave lahko prinese El Niño, povezan z močnejšimi nalivi in tajfuni, zaradi katerih v morje priteče več sladke vode.
Po podatkih južnokorejskih meteoroloških oblasti se je trajanje morskih vročinskih valov okoli Koreje v zadnjem desetletju povečalo skoraj štirikrat in doseglo 83,3 dneva.
Ogrožen je širši morski ekosistem
Koralni vrtovi ob Jejuju ležijo na severnem robu območja, na katerem lahko korale v Vzhodnokitajskem morju še uspevajo. Že manjše spremembe okoljskih razmer jih zato lahko potisnejo čez mejo njihove vzdržljivosti.
Mehke korale niso le barvita podvodna znamenitost. Zagotavljajo skrivališča in prehranjevalni prostor številnim morskim živalim ter delujejo kot nekakšna drevesnica širšega ekosistema.
“Morje alg in koralno morje sta temelj ekološkega sistema Jejuja. Če se ta temelj poruši, obstaja resnična možnost sesutja celotnega morskega ekosistema,” je za Reuters opozoril okoljevarstvenik Yoon Sanghoon iz državljanskega centra Paran Ocean.
Južnokorejska služba za kulturno dediščino je napovedala nadaljevanje dolgoročnih raziskav, ministrstvo za oceane pa pripravlja podrobnejšo oceno obsega škode. Raziskovalci medtem opozarjajo, da bo mogoče hitrost propadanja koral ugotoviti le z rednim, primerljivim in količinsko natančnim spremljanjem.
