Cene nafte so v sredo močno poskočile, potem ko so poročila o izraelskih napadih na energetske objekte v Iranu znova zaostrila razmere na Bližnjem vzhodu. Severnomorska nafta Brent je dosegla 110 dolarjev za sod, ameriška WTI pa se je gibala okoli 98 dolarjev.
Po navedbah iranskih državnih medijev je bil tarča del plinskega polja South Pars, največjega v državi, ter naftni objekt v Asaluyehu. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v odzivu sporočila, da so nekatera energetska območja v Perzijskem zalivu „legitimne tarče“.
Naftni trg se je odzval predvsem na tveganje dodatnega stopnjevanja, ki bi lahko privedlo do novih napadov na infrastrukturo in motenj v dobavi. Napetosti so zasenčile tudi nekatere sicer pozitivne novice. Savdska Arabija je potrdila, da je rafinerija Ras Tanura, ena največjih na svetu, 13. marca znova začela obratovati. Kljub temu to ni vplivalo na umiritev cen.
Izvoz iranske nafte se medtem nadaljuje, tankerji pa kljub razmeram še vedno plujejo skozi Hormuško ožino, eno ključnih prometnih poti za globalno oskrbo z energenti.
Administracija predsednika Donalda Trumpa je napovedala 60-dnevno opustitev Jonesovega zakona, ki omejuje prevoz med ameriškimi pristanišči na domače ladje. Ukrep naj bi omogočil hitrejši in cenejši transport nafte, plina in gnojil znotraj ZDA.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je ob tem zapisala, da gre za „korak k ublažitvi kratkoročnih motenj na naftnem trgu“, medtem ko ameriška vojska nadaljuje operacijo Epic Fury.
Trump je obenem znova pozval zaveznike, naj se vključijo v pomorsko misijo za zaščito plovbe skozi Hormuško ožino. Konkretnih zavez za zdaj ni, čeprav se v Washingtonu omenja, da bi se lahko več držav pridružilo že v kratkem.
Zunanji ministri EU so o morebitni razširitvi pomorske misije Aspides razpravljali v Bruslju, vendar dogovora niso dosegli.
