Napetosti med Iranom in Združenimi državami Amerike se zaostrujejo, diplomatski pogovori pa so obstali. Teheran vztraja, da se ne bo vrnil za pogajalsko mizo, dokler Washington ne odpravi pomorske blokade njegovih pristanišč.
V ozadju političnega zastoja se razmere zaostrujejo tudi na morju. Iran je v sredo napadel tri ladje v Hormuški ožini, dve pa zasegel. Gre za eno ključnih svetovnih pomorskih poti, skozi katero v običajnih razmerah poteka približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto.
Napadi so se zgodili manj kot dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump podaljšal krhko premirje, hkrati pa ohranil blokado iranskih pristanišč.
Napadi na konkretna plovila in zasegi
Med tarčami je bila tovorna ladja Epaminondas, registrirana v Liberiji, ki jo upravlja družba Technomar. Po navedbah podjetja se ji je ob obali Omana približala oborožena topovnjača in odprla ogenj, pri čemer je bil poškodovan ladijski most.
Kmalu zatem je bila napadena še ena tovorna ladja, ki je bila nato ustavljena, vendar brez poškodb posadke.
Iranski mediji poročajo, da sta bili ladji MSC Francesca in Epaminondas pospremljeni v Iran, kar pomeni nadaljnjo eskalacijo konflikta. Panama je zaseg ene od ladij pod svojo zastavo označila za “nezakonit” in opozorila na resno grožnjo pomorski varnosti.
Po iranskih navedbah je bila tarča tudi tretja ladja, Euphoria, ki naj bi “nasedla” ob iranski obali, podrobnosti pa niso bile razkrite.
Več kot 30 napadov od začetka vojne
Napadi na ladje se stopnjujejo od začetka vojne konec februarja, ko so ZDA in Izrael izvedli presenetljiv napad na Iran. Od takrat je bilo v regiji zabeleženih več kot 30 napadov na plovila.
Pred tem je bila Hormuška ožina odprta za ves pomorski promet, zdaj pa zastoj praktično duši izvoz energentov iz Perzijskega zaliva.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da zasegi ladij ne predstavljajo kršitve premirja, ker plovila “niso bila ameriška ali izraelska”.
Energetski šok in stroški za Evropo
Posledice konflikta so že vidne na trgih. Cena nafte Brent je presegla 100 dolarjev za sod, kar pomeni približno 40-odstotno rast glede na predvojno raven.
Podražitve energentov se prenašajo tudi na druge sektorje, zlasti hrano in osnovne življenjske stroške. Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je opozoril, da motnje v dobavi Evropo stanejo približno 500 milijonov evrov na dan.
Kljub temu finančni trgi za zdaj ne kažejo večjih pretresov.
Pogajanja pogojuje blokada pristanišč
Iranska stran vztraja, da brez odprave ameriške blokade ni mogoče doseči trajnega premirja. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Qalibaf je poudaril, da je premirje “smiselno le”, če ga ne spremljajo enostranski ukrepi.
“Ponovno odprtje Hormuške ožine je nemogoče ob tako očitnem kršenju premirja,” je zapisal.
ZDA medtem vztrajajo pri blokadi. Trump je sporočil, da bo ostala v veljavi, dokler Iran ne odpravi omejitev pomorskega prometa.
Dodatno napetost povzročajo tudi medsebojne obtožbe. Trump je trdil, da je Iran na njegovo zahtevo ustavil načrtovane usmrtitve osmih žensk, kar je Teheran označil za “izmišljotino” in politični manever.
Napadi tudi v Libanonu kljub premirju
Napetosti se širijo tudi zunaj Irana. V južnem Libanonu so bili kljub desetdnevnemu premirju izvedeni novi izraelski napadi, v katerih je bilo po navedbah lokalnih oblasti ubitih najmanj šest ljudi, več pa ranjenih.
Libanonsko ministrstvo za zdravje je poročalo, da so bili v vasi al-Tiri ubiti trije ljudje, med njimi novinar, reševalne ekipe pa naj bi bile tarča obstreljevanja. Izrael je te navedbe zanikal in trdi, da so tarče predstavljale varnostno tveganje.
V ločenem napadu v vasi Yohmor sta bila ubita še dva človeka. Po uradnih podatkih je bilo od začetka konflikta v Libanonu ubitih skoraj 2300 ljudi, razseljenih pa več kot 1,2 milijona.
