Marsova težnost je sondo pospešila in nekoliko preusmerila, bližnje srečanje z rdečim planetom pa je bilo hkrati pomemben preizkus znanstvenih instrumentov pred prihodom do asteroida Psyche.
Nasina sonda Psyche je med majskim preletom Marsa posnela zaporedje redko videnih prizorov rdečega planeta. Na posnetkih so med drugim vidni kraterji, južna polarna kapa ter Marsovi luni Fobos in Deimos.
Sonda se je Marsu 15. maja 2026 približala na približno 4.609 kilometrov. Težnost planeta je izkoristila za povečanje hitrosti in manjšo spremembo naklona poti. Manever jo je usmeril proti asteroidu Psyche, do katerega naj bi prispela poleti 2029.
Kot so po analizi podatkov sporočili iz Nasinega Laboratorija za reaktivni pogon (JPL), so kamera, magnetometer ter spektrometer gama žarkov in nevtronov delovali po načrtih. Mars je tako postal nekakšen nadomestni cilj, na katerem so raziskovalci preverili delovanje opreme pred srečanjem z asteroidom.
Mars kot preizkusni poligon
Kamera sonde je Mars sprva zaznala kot tanek svetel krajec. Takšen videz je bil posledica geometrije približevanja in sončne svetlobe, ki se je razprševala skozi Marsovo ozračje. Ob bližnjem preletu je posnela kraterje, južno polarno ledeno kapo in velik dvojni krater Huygens.
Na posnetkih je instrument zaznal tudi Fobos in Deimos. Iskanje majhnih lun je bilo vaja za prihodnje opazovanje asteroida Psyche, saj bodo znanstveniki preverjali, ali ima tudi ta morebitne naravne spremljevalce.
»Kamera je delovala odlično in pripravila nekaj redko videnih pogledov na rdeči planet,« je dejal vodja ekipe za kamero Jim Bell. Dodal je, da so lahko med preletom preverili tudi kalibracijo instrumenta in njegovo občutljivost na razpršeno svetlobo.
Magnetno polje in nevtroni
Magnetometer je med približevanjem zaznal izrazito spremembo na območju, kjer Sončev veter trči ob Marsovo magnetno okolje. To je bil prvi primer, ko je instrument sonde Psyche izmeril magnetni podpis nebesnega telesa. Od izstrelitve leta 2023 je namreč večinoma beležil razmere v Sončevem vetru.
Spektrometer nevtronov je ob največjem približanju zaznal pričakovano povečanje njihovega števila. Zaradi velike oddaljenosti od površja instrument ni zaznal gama žarkov z Marsa, kar so raziskovalci pričakovali. Preizkus je kljub temu potrdil, da naprava deluje pravilno.
Vodja odprave Lindy Elkins-Tanton je pojasnila, da večjih odkritij niso pričakovali, saj je Mars že zelo dobro raziskan. Zbrani podatki so kljub temu dopolnili obstoječe znanje in raziskovalcem ponudili pogled iz drugačne opazovalne lege.
Naslednji cilj je Psyche
Sonda je po gravitacijskem manevru usmerjena neposredno proti glavnemu asteroidnemu pasu med Marsom in Jupitrom. Pogon na sončno elektriko naj bi ponovno vključila jeseni.
Asteroid Psyche je bogat s kovinami. Ena od glavnih znanstvenih domnev je, da bi lahko šlo za ostanek notranjega dela planetesimala – zgodnjega gradnika planeta, ki je izgubil zunanje kamnite plasti. Meritve sonde bodo pokazale, ali ta razlaga drži, ter pomagale raziskovalcem bolje razumeti nastanek kamnitih planetov, med katere spada tudi Zemlja.
