[STA] – Skupno delovanje različnih partnerjev prispeva k doseganju ciljev na področju zdravja vseh, so danes poudarili na območni enoti NIJZ Ravne na Koroškem. Ta izvaja vrsto programov in aktivnosti, med drugim še naprej spremlja obremenjenosti otrok s svincem. Koroška negativno odstopa pri samomorih in pitju alkohola, pozitivno pri več precepljenostih.
Na Koroškem so s cepljenjem proti humanemu papiloma virusu (HPV), s katerim po ugotovitvah stroke prispevajo k preprečevanju rakov materničnega vratu, začeli leta 2007, danes pa ima regija eno najvišjih stopenj precepljenosti proti HPV v Sloveniji. Regija pozitivno odstopa tudi pri obveznih cepljenjih v predšolski populaciji.
Slabša od povprečja Slovenije pa je Koroška pri bolniških odsotnostih z dela ali denimo v nekaterih občinah na področju prekomerne prehranjenosti otrok. Koroška je nad slovenskim povprečjem tudi pri prometnih nesrečah, ki jih povzročijo alkoholizirani povzročitelji, prav tako je nad slovenskim povprečjem pri boleznih, ki jih neposredno pripisujejo alkoholu. Regija v negativnem smislu izstopa tudi po umrljivosti zaradi samomora. Povprečni samomorilni količnik od leta 2019 do 2023 je bil za Slovenijo 18, za Koroško 24.
To so nekateri podatki, ki so jih izpostavili na današnji novinarski konferenci območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ravne na Koroškem. Območna enota NIJZ iz zbranih podatkov, ki jih za širšo javnost objavlja tudi na spletnem portalu Zdravje v občini, zaznava trende in jih nato upošteva pri aktivnostih in strategijah, ki jih načrtuje skupaj s partnerji v regiji s področja zdravstva, šolstva, gospodarstva, pa tudi skupaj z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami.
Prav pomen skupnostnega pristopa pri prizadevanjih za izboljšanje zdravja prebivalcev regije je danes poudarila predstojnica ravenske območne enote NIJZ Neda Hudopisk. Učinki takšnega dela se ne pokažejo čez noč, pomembna je kontinuiteta, je poudarila.
Eno od področij, s katerim se ravenska območna enota NIJZ ukvarja že več let, je spremljanje obremenjenosti otrok s svincem, ki je v Mežiški dolini prisoten predvsem zaradi preteklega 400-letnega rudarjenja svinca in cinka v rudniku Mežica.
V dobrih dveh desetletjih od prvih odvzemov krvi otrokom, okrepitvijo različnih aktivnosti za osveščanje o problematiki svinca v okolju in izvedbi zdravstvenega dela 15-letnega sanacijskega programa v Zgornji Mežiški dolini so se povprečne vrednosti svinca v krvi otrok precej znižale.
Mediana oz. srednja vrednost je od leta 2004, ko so odvzeli vzorce krvi prvim dvajsetim otrokom, do konca izvajanja sanacijskega programa leta 2022 padla s 143,5 na 31 mikrogramov svinca na liter krvi.
Po uničujočih poplavah avgusta 2023, ko je reka Meža s težkimi kovinami onesnažen mulj raznosila po celotni dolini, so spremljanje obremenjenosti s svincem razširili z občin Mežica in Črna na Koroškem še na občine Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd. Rezultati dosedanjih odvzemov niso pokazali, da bi zaradi poplav prišlo do višjih vrednosti svinca v krvi otrok, a na NIJZ ob tem opozarjajo na slabo odzivnost na vabila za odvzeme krvi. Lani je bil odziv zgolj 25-odstoten, je izpostavil Matej Ivartnik z območne enote NIJZ. Odvzeme bodo vnovič izvedli jeseni.
“Nedvomno je naš največji izziv prepričati starše, da otroke pripeljejo na testiranje, saj je svinec dokazano zdravju zelo nevaren, v okolju pa prisoten v različnih virih. Starši morajo izkoristiti priložnost in preveriti, če je med izpostavljenimi tudi njihov otrok,” je poudaril Ivartnik.
Koroška ima, podobno kot druge regije, tudi izzive na področju duševnega zdravja. Regija ima center za duševno zdravje, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem in pokriva celotno regijo. Regijska koordinatorica programa duševnega zdravja Mira, Jerneja Lorber, pa ob tem izpostavlja tudi brezplačne vire in programe pomoči, kot sta program To sem jaz in Psihološka prva pomoč.
