Norveški premier Jonas Gahr Støre po 90-minutnem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne pričakuje spremembe njegovega stališča do vojne v Ukrajini. Kljub temu meni, da mora Putin evropska stališča slišati neposredno in ne le prek pogovorov z Združenimi državami Amerike.
Pogovor je bil usklajen z Ukrajino, Støre in Stubb pa sta po njegovem koncu govorila tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pobuda je povezana z napovedanimi pogovori predstavnikov Ukrajine, Rusije in ZDA, ki naj bi prihodnji mesec potekali v Abu Dabiju.
“Putin je zelo jasno slišal naše stališče”
Støre je za norveško javno radiotelevizijo NRK dejal, da je bil namen pogovora predvsem zagotoviti, da bodo evropska stališča prišla neposredno do ruskega predsednika.
“S Stubbom sva se osredotočila na prihodnost in na to, kaj se mora zgoditi, da se vojna ne bi nadaljevala še več mesecev z novimi človeškimi žrtvami. V tem primeru bi bilo rešitev še težje najti,” je povedal.
Norveški premier ne verjame, da je pogovor spremenil Putinovo stališče.
“Mislim, da si Putin ne bo premislil, vendar je imel priložnost zelo jasno slišati naše stališče. Skrbi me, da nekatera od teh sporočil ne pridejo do njega, ko se z njim pogovarjajo Američani,” je dejal Støre.
Po njegovih besedah ZDA ne morejo biti edini glas v pogovorih z Moskvo. Evropske države morajo predstaviti tudi svoje poglede, saj bo izid vojne neposredno vplival na evropsko varnost.
Predlogi za zmanjšanje napetosti
Finski in norveški voditelj sta v pogovoru izpostavila več možnih korakov za umiritev razmer. Med njimi so prenehanje napadov na energetsko infrastrukturo, omejitev napadov na ladje, ki prevažajo ukrajinsko žito, ter nadaljevanje izmenjav vojnih ujetnikov.
Støre je poudaril, da vojna povzroča ogromne človeške in materialne posledice, ki jih bodo občutile prihodnje generacije. Stubb je pogovor označil za neposreden in vsebinsko poglobljen ter dejal, da končanje vojne zahteva neposredne pogovore.
Putin po navedbah Kremlja svojega stališča ni omilil. Ruska stran je vztrajala, da je trajen mir mogoč le, če bodo “v celoti in brezpogojno” upoštevani ruski interesi. Evropske države in Nato je Moskva znova obtožila, da s svojo politiko podaljšujejo vojno.
Lahko Ukrajina sprejme sedanjo frontno črto?
Eno osrednjih vprašanj prihodnjih pogajanj bo usoda ukrajinskega ozemlja pod ruskim nadzorom. Rusija trenutno zaseda skoraj petino Ukrajine.
“Ukrajina ne bo nikoli podpisala sporazuma, s katerim bi priznala izgubo svojega ozemlja,” je dejal Støre. Po njegovem mnenju pa ostaja odprto vprašanje, ali bi lahko Kijev sedanjo frontno črto sprejel kot dejansko stanje in izhodišče za pogajanja, ne da bi s tem pravno priznal rusko priključitev zasedenih območij.
Ključna bodo tudi varnostna jamstva, ki bi jih Ukrajina dobila po morebitnem mirovnem sporazumu. Støre je dejal, da se tudi Putin zaveda pomena tega vprašanja.
Ukrajina in njene evropske zaveznice vztrajajo, da morebitna zamrznitev spopadov ne sme Rusiji omogočiti, da bi premirje izkoristila za pripravo novega napada.
Kritike zaradi neposrednega stika s Kremljem
Pogovor je bil eden redkih neposrednih stikov med Putinom in zahodnoevropskimi voditelji po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Støre je z ruskim predsednikom nazadnje govoril marca istega leta.
Pobuda ni bila povsod sprejeta pozitivno. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da bi morala Evropa nastopati enotno, namesto da posamezne države ukrepajo samostojno. Zadržan je bil tudi švedski premier Ulf Kristersson, ki je dejal, da ima glede takšnih pogovorov nizka pričakovanja.
Støre je kritike zavrnil. Poudaril je, da je bil pogovor usklajen z Ukrajino in da sta s Stubbom nastopala kot voditelja Norveške in Finske, ne kot predstavnika celotne Evrope.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem ocenil, da pogovor ni prinesel ničesar novega. Evropske države je obtožil, da si želijo predvsem zagotoviti sedež za pogajalsko mizo.
