Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sprejela nov pravilnik, ki prvič celovito ureja ravnanje zaposlenih med bolniško odsotnostjo. Na Gospodarski zbornici Slovenije so ob tem poudarili, da gre za pomemben korak k večji preglednosti sistema in zmanjševanju neupravičenih odsotnosti.
Slovenija je po bolniških odsotnostih že več let v evropskem vrhu, kar neposredno vpliva na produktivnost podjetij in stroške gospodarstva.
Po njihovih navedbah pravilnik uvaja jasnejša pravila in odgovornosti vseh vključenih, njegov ključni cilj pa je hitrejša in varna vrnitev zaposlenih na delo.
Na GZS so izpostavili, da so se za takšno ureditev zavzemali več let, saj naj bi prav nejasna pravila doslej povzročala težave tako podjetjem kot tudi zdravstvenemu sistemu.
Poudarek na nadzoru in jasnih pravilih
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je ob tem dejal: „Na GZS pozdravljamo sprejem Pravilnika o navodilih o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, saj ta prinaša večjo pravno jasnost, omogoča učinkovitejše obvladovanje absentizma ter podpira ključni cilj – čim hitrejšo in varno vrnitev zaposlenih na delo, kar je nujno za konkurenčnost gospodarstva in vzdržnost javnih financ.“
Kot so navedli, novi pravilnik sistematično določa ravnanje zaposlenih glede na njihovo zdravstveno stanje ter uvaja natančnejša pravila glede gibanja, bivanja na naslovu in odhodov iz kraja ali države v času bolniške odsotnosti.
Po ocenah GZS bodo prav ta določila pripomogla k zmanjšanju zlorab sistema.
Ob tem so opozorili, da se Slovenija že več let sooča z izrazito rastjo bolniških odsotnosti in da je po številu tednov bolniškega staleža med zaposlenimi v evropskem vrhu, kar neposredno vpliva na produktivnost podjetij in stabilnost delovnih procesov.
Več transparentnosti in manj administrativnih bremen
Kot pomembno novost so na GZS izpostavili tudi obvezno pisno seznanitev delodajalcev z navodili za ravnanje zaposlenih med bolniško odsotnostjo.
Ta naj bi potekala prek informacijskega sistema, do njegove vzpostavitve pa po obstoječih postopkih.
Po njihovem mnenju bo učinkovita uvedba teh rešitev povečala transparentnost, zmanjšala nejasnosti in izboljšala pravno varnost za podjetja, hkrati pa prispevala k zmanjšanju administrativnih bremen.
Gorenšček je ob tem poudaril: „Uspeh pravilnika bo v veliki meri odvisen od jasne in pravočasne komunikacije med zdravniki, zavarovanci in delodajalci, učinkovitih, enostavnih in digitaliziranih postopkov, ki ne smejo dodatno obremenjevati ne delodajalcev ne zdravstvenega sistema, ter dosledno spoštovanje načela sorazmernosti pri določanju omejitev.“
Sam nadzor ne bo dovolj
Na GZS so ob tem opozorili, da zgolj zaostrovanje pravil ne bo dovolj za dolgoročno zmanjšanje absentizma.
Po njihovih navedbah je potreben širši pristop, ki vključuje tudi preventivne ukrepe, razbremenitev zdravstvenih delavcev ter tesnejše sodelovanje med zdravstvom in delodajalci.
Poudarili so, da mora sistem temeljiti na ravnotežju med nadzorom, jasnimi pravili in spodbudami za prisotnost na delu.
Dodali so še, da bodo tudi v prihodnje sodelovali pri nadgradnji sistema bolniških odsotnosti in se zavzemali za rešitve, ki bodo hkrati pravične za zaposlene in vzdržne za gospodarstvo.
