Prašne nevihte na Marsu morda niso nevarne le zato, ker zmanjšujejo vidljivost in prekrivajo opremo s prahom. Nova raziskava kaže, da lahko med njimi nastanejo tudi močna električna polja, ki bi lahko povzročila elektrostatične razelektritve ter predstavljala dodatno tveganje za prihodnje roverje, pristajalnike in celo človeške odprave na rdeči planet.
Do ugotovitev je prišla doktorska raziskovalka Chali Idosa Uga z Univerze v Alabami v Huntsvillu, raziskava pa je bila objavljena v znanstveni reviji The Planetary Science Journal.
Prah lahko ustvari pogoje za električne razelektritve
Raziskava temelji na analizi velike globalne prašne nevihte, ki je Mars zajela leta 2018 in velja za enega najbolje raziskanih vremenskih dogodkov na planetu. Takrat so jo hkrati spremljali orbiterji in roverji, zato imajo znanstveniki na voljo izjemno veliko podatkov.
Raziskovalci so preverjali, ali lahko takšne nevihte ustvarijo dovolj močna električna polja, da bi v posameznih delih ozračja prišlo do električnega preboja oziroma razelektritve.
“Mars nima neviht v zemeljskem smislu, ima pa močne prašne nevihte v tanki atmosferi ogljikovega dioksida,” pojasnjuje Chali Idosa Uga. “Ko se prah dviguje in med seboj trka, se električno nabija, redko ozračje pa omogoča, da se naboj ohranja dlje časa.”
Po izračunih raziskovalcev se lahko med velikimi prašnimi nevihtami v spodnjih plasteh ozračja oblikujejo lokalna območja, kjer električna polja dosežejo vrednosti, pri katerih bi lahko prišlo do električnega preboja.
Nova nevarnost za prihodnje odprave
Avtorji poudarjajo, da njihove ugotovitve ne dokazujejo obstoja strel na Marsu. Raziskava kaže predvsem, da lahko med prašnimi nevihtami nastanejo razmere, v katerih bi bile električne razelektritve fizikalno mogoče.
To bi lahko pomembno vplivalo na prihodnje vesoljske misije.
“Večjih prašnih neviht ne bi smeli obravnavati le kot vremensko nevarnost, temveč tudi kot elektrostatično okolje,” opozarja raziskovalka.
Takšne razmere bi lahko povzročile motnje v elektroniki, iskrenje med kovinskimi deli opreme, hitrejše nabiranje prahu na instrumentih in dodatno obrabo občutljivih sistemov. Nabiti delci prahu bi se namreč na površine oprijemali drugače kot v običajnih razmerah.
Pomembno tudi za iskanje življenja
Raziskava odpira tudi nova vprašanja o kemijskih procesih na Marsu.
Če med prašnimi nevihtami dejansko prihaja do električnih razelektritev, bi te lahko spreminjale kemične reakcije v ozračju tik nad površjem. To bi lahko vplivalo na nastajanje oksidantov, spojin s perklorati ter na obstoj organskih molekul, ki jih znanstveniki iščejo kot morebitne sledi nekdanjega življenja.
“Če pride do električnega preboja, se lahko spremeni lokalno kemijsko okolje Marsove atmosfere. To je pomembno pri razumevanju bivalnosti planeta in ohranjanja organskih molekul,” pojasnjuje Uga.
Naslednji korak bodo meritve na Marsu
Raziskovalci zdaj želijo preveriti, ali modele potrjujejo tudi dejanske meritve.
Načrtujejo laboratorijske poskuse, izboljšanje računalniških modelov ter primerjavo napovedi s podatki prihodnjih misij na Mars. Cilj je ugotoviti, ali območja, za katera modeli napovedujejo nastanek močnih električnih polj, dejansko kažejo znake električnih procesov.
“Naslednji korak je preveriti, ali območja, ki jih napovedujejo naši modeli, res ustvarjajo merljive električne pojave v Marsovem ozračju,” je sklenila raziskovalka.
Če bodo prihodnje raziskave te domneve potrdile, bo treba električne učinke prašnih neviht vključiti med ključne dejavnike pri načrtovanju prihodnjih robotskih in človeških odprav na Mars.
