Astronomi so podrobneje preučili eksoplanet GJ 3378b in ugotovili, da je verjetno precej bolj podoben Zemlji, kot so domnevali ob njegovem odkritju. Nova analiza kaže, da je planet manjši, bolj verjetno skalnat in še vedno kroži v območju, kjer bi lahko obstajala tekoča voda – ključni pogoj za življenje, kot ga poznamo.
Rezultati raziskave, objavljene v znanstveni reviji The Astrophysical Journal, uvrščajo GJ 3378b med najobetavnejše bližnje kandidate za iskanje življenja zunaj Osončja.
Bližnji sosed v galaktičnem merilu
Planet kroži okoli rdeče pritlikavke GJ 3378, ki leži približno 25 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Žirafa. Čeprav se ta razdalja zdi ogromna, gre v astronomskem merilu za razmeroma bližnjega soseda.
Posebno zanimiv je zato, ker se nahaja v tako imenovanem bivalnem območju svoje zvezde. Gre za območje, kjer temperature dopuščajo možnost obstoja tekoče vode na površju planeta, če ima ta ustrezno ozračje.
“Naša mantra je ‘sledi vodi’. Voda je osnovni pogoj za vse znane oblike življenja na Zemlji, zato je to prva stvar, ki jo iščemo pri iskanju potencialno naseljivih svetov,” je pojasnil vodja raziskave Paul Robertson z Univerze v Kaliforniji v Irvinu.
Planet je verjetno bolj podoben Zemlji
Ko so astronomi GJ 3378b odkrili leta 2024, so ocenili, da ima približno petkrat večjo maso od Zemlje. Novejše meritve pa kažejo precej drugačno sliko.
Po novi analizi ima planet le okoli 2,3 Zemljine mase. Zaradi tega je precej verjetneje, da gre za skalnat svet in ne za planet z zelo gosto atmosfero, kakršno imajo ledeni velikani.
Raziskovalci so hkrati popravili tudi izračun njegove orbite. Namesto da bi okoli zvezde obkrožil v 25 dneh, en obhod opravi v približno 21 dneh.
Čeprav se zdi to zelo malo v primerjavi z Zemljinimi 365 dnevi, je njegova zvezda precej manjša in hladnejša od Sonca. Planet zato kljub tesni orbiti prejema približno toliko energije, da bi lahko na njegovi površini obstajali primerni pogoji za tekočo vodo.
Zakaj so rdeče pritlikavke tako zanimive
GJ 3378 je rdeča pritlikavka – najmanjša, najhladnejša in hkrati najpogostejša vrsta zvezd v naši Galaksiji.
“Približno 70 odstotkov vseh zvezd v naši galaksiji so rdeče pritlikavke, zato je razumevanje planetov okoli njih izjemno pomembno,” je dejal astronom Michael Endl z Univerze v Teksasu v Austinu.
Prav zaradi njihove šibke svetlobe je odkrivanje majhnih planetov okoli njih zelo zahtevno. Raziskovalci so zato uporabili instrument Habitable-zone Planet Finder na teleskopu Hobby-Eberly v Teksasu, ki je posebej zasnovan za opazovanje infrardeče svetlobe, v kateri rdeče pritlikavke sevajo največ energije.
“Bistvo je natančnost. Če želimo odkriti planete z majhno maso, moramo zaznati izjemno šibke signale. Brez dovolj natančnih instrumentov tega preprosto ni mogoče,” je poudaril Endl.
Ali bi na planetu lahko obstajalo življenje?
Čeprav novi rezultati povečujejo možnosti, da je GJ 3378b skalnat planet, znanstveniki opozarjajo, da je za dokončne zaključke še prezgodaj.
Ker planet kroži zelo blizu svoje zvezde, je lahko izpostavljen močnemu zvezdnemu sevanju. To bi lahko skozi milijarde let odpihnilo njegovo atmosfero in zmanjšalo možnosti za življenje.
Odgovore naj bi prinesla naslednja generacija največjih teleskopov na svetu, med njimi Giant Magellan Telescope, Extremely Large Telescope in vesoljski observatorij Habitable Worlds Observatory. Ti bodo lahko neposredno analizirali atmosfere bližnjih eksoplanetov in iskali tako imenovane biološke podpise – pline ali druge kemične sledi, ki bi lahko nakazovale prisotnost življenja.
“Končni cilj je odgovoriti na eno največjih vprašanj človeštva: ali smo v vesolju sami? Takšni planeti nam pomagajo sestavljati zemljevid naše kozmične soseščine in določiti, kateri med njimi bi lahko bili primerni za življenje,” je sklenil Endl.
