Ostra proračunska razprava v DZ: Od socialnih transferjev in orožja do drugega tira in afere Dars

ByA. K.

18. novembra, 2026 , ,
Državni zbor (fotografija je simbolna) [Foto: Matija Sušnik, DZ]

Poslanci so se danes podrobneje seznanili s predlogoma državnih proračunov za leti 2027 in 2028. Razpravo so zaznamovali očitki opozicije o domnevnem krčenju socialnih izdatkov, dvomi o uresničljivosti zastavljenih ciljev ter odgovori koalicije, da sedanja vlada rešuje posledice odločitev prejšnje oblasti. Razprava se je zaostrila tudi ob obrambnih izdatkih, vožnji po nedokončanem drugem tiru in kadrovanju v Darsu.

Kot smo poročali ob začetku današnje obravnave, vlada za leto 2027 načrtuje 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj naj bi dosegel 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Leta 2028 naj bi prihodki narasli na 17,7 milijarde evrov, odhodki pa bi ostali pri približno 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP.

Finančni minister Andrej Šircelj je zagotovil, da vlada ne uvaja novih davkov in ne namerava zmanjševati zakonskih pravic. Sredstva naj bi zagotavljala za socialne prejemke, pokojnine, prometno infrastrukturo, znanost, kmetijstvo, obrambo in zaščito.

Opozicija opozarjala na nižje socialne izdatke

Alenka Bratušek iz Svobode je opozorila na nižje načrtovane izdatke resorja, pristojnega za demografijo in družino. Izpostavila je predvsem porodniška nadomestila, otroške dodatke, štipendije in denarno socialno pomoč.

Po njenem mnenju lahko nižji načrtovani zneski pomenijo spremembo pogojev za pridobitev posameznih pravic ali nižja izplačila. Kritična je bila tudi do pojasnil finančnega ministrstva, da bodo vse zakonske pravice izplačane, čeprav so na nekaterih postavkah predvideni nižji izdatki.

Bratušek je opozorila tudi na napoved Evropske komisije, da bi se ob uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije javnofinančni primanjkljaj leta 2027 lahko povečal na 4,5 odstotka BDP. Učinki zakona, o katerem bodo volivci odločali 6. decembra, v obravnavanem proračunu še niso upoštevani.

“Če zakonu ne boste rekli ZUJF, se bo pa imenoval zakon za znižanje izdatkov,” je dejala Bratušek in ocenila, da bi bil ob uveljavitvi razvojnega zakona potreben obsežen varčevalni poseg.

Vladimir Šega iz Levice je prav tako zahteval pojasnila, kako bo vlada ob nižjih predvidenih izdatkih ohranila enako raven pravic. Predlog proračuna za leto 2028 je označil za “proračun velikih obljub in prikritih računov”.

Po njegovem mnenju vlada napoveduje finančno stabilnost in znižanje primanjkljaja, ne pojasni pa dovolj natančno, s katerimi ukrepi bo to dosegla in kdo bo nosil breme prihrankov.

Darko Ratajc iz SD je ocenil, da proračunska dokumenta nakazujeta usmeritev v nižje davke, vitkejšo državo in deregulacijo. Opozoril je na možnost dodatnega zadolževanja, prodaje državnega premoženja in poznejših posegov v posamezne proračunske postavke.

Vlada: Zakonske pravice bodo izplačane

Vlada in koalicijski poslanci so očitke o krčenju socialnih pravic zavrnili. Šircelj je poudaril, da želi vlada z boljšim povezovanjem evidenc preprečevati prikrivanje premoženja, navidezne prijave prebivališč in druga neupravičena izplačila.

“Ne krčimo pravic, urejamo sistem, ne jemljemo tistim, ki pomoč potrebujejo, ampak preprečujemo, da bi javni denar odtekal tja, kamor ne sodi,” je dejal minister.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Kristina Šteblaj je zagotovila, da bo vlada ob morebitnem pomanjkanju denarja za zakonske obveznosti sredstva prerazporedila znotraj proračuna. Če to ne bo zadostovalo, bo pripravila rebalans.

Zavrnila je tudi očitke, da vlada predvideva množične zlorabe socialnih transferjev. Pojasnila je, da želi država z boljšim povezovanjem podatkov preverjati upravičenost do pomoči ter učinkoviteje odkrivati prikrito premoženje in fiktivne prijave prebivališča.

SDS: Sedanja vlada rešuje težave prejšnje

Franc Breznik iz SDS je proračunska dokumenta označil za začetek nečesa novega ter poudaril pomen skromne javne porabe, inovativnosti in trdega dela.

“Vse to so rešitve, ki so znane vsem tistim državam, ki so uspele. Tistim nacijam, ki imajo blaginjo in dodano vrednost nekajkrat večjo kot Slovenija,” je dejal.

Rado Gladek iz SDS je opoziciji očital, da straši ljudi z domnevnimi rezi v socialne pravice. Po njegovih besedah mora sedanja vlada reševati posledice ukrepov, ki jih je prejšnja vlada sprejela ob koncu mandata, ne da bi zanje zagotovila ustrezna sredstva v proračunu.

Izpostavil je tudi predlog opozicije za spremembe dohodnine, ki bi po njegovih navedbah povzročil približno 800 milijonov evrov izpada prihodkov. Opoziciji je očital, da pri tem ne pojasni, kako bi manjkajoči denar nadomestila.

Koalicijski poslanci so poudarili, da proračuna povečujeta sredstva za razvojne naložbe, prometno infrastrukturo, kmetijstvo, znanost, zaščito in obrambo. Po njihovem prepričanju bodo takšna vlaganja spodbujala gospodarsko rast, zaposlenost in rast dohodkov.

Gladek in Bratušek ostro glede obrambnih izdatkov

Razprava se je zaostrila ob povečevanju obrambnih izdatkov. Za obrambo je leta 2027 predvidenih približno 1,9 milijarde evrov, leta 2028 pa 2,2 milijarde evrov.

Opozicija je vladi očitala, da denar za obrambo povečuje, medtem ko so na nekaterih socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih postavkah predvideni nižji zneski. Gladek je odgovoril, da Slovenija izpolnjuje mednarodne obveznosti, h katerim se je zavezala že prejšnja vlada.

Po poročanju Siola je Bratuškovi dejal: “Lažete slovenskim ljudem in lažete zaveznikom. Vi ste obljubili zavezništvu, da bomo izpolnjevali svoje obveznosti, in vi zdaj nam očitate, koliko bomo dali za orožje.”

Gladek je dodal, da želi sedanja vlada zagotoviti varnost države v času spremenjenih globalnih razmer ter izpolniti obveznosti do zaveznikov.

“Vi nam očitate, ker želimo izpolniti obveze, ki so normalne glede na globalni politični položaj, da moramo zagotoviti svojo varnost,” je nadaljeval poslanec SDS.

Očitek zaradi predvolilne vožnje po drugem tiru

Gladek je v nadaljevanju odprl še vprašanje predvolilne vožnje Alenke Bratušek in nekdanjega premierja Roberta Goloba po tedaj še nedokončanem drugem tiru.

Izvajalski konzorcij naj bi zaradi zagotavljanja prevoznosti proge in priprav na predstavitveno vožnjo zahteval več kot 714.000 evrov dodatnih stroškov. Gladek je ocenil, da bi bilo mogoče ta denar nameniti socialno ogroženim upokojencem ali štipendijam.

Bratušek je njegove navedbe ostro zavrnila.

“Gospod Gladek, od vas nisem bila vajena, da lažete. Zdaj pa vam povem, da lažete. Niti evro od teh 700 tisoč evrov, o katerih govorite, ni bil izplačan. Niti evro,” je odgovorila.

Njena navedba, da denar še ni bil izplačan, ne odgovarja na vprašanje, ali bo moral naročnik zahtevane dodatne stroške poravnati pozneje. O upravičenosti zahtevka bodo odločali postopki med naročnikom in izvajalci.

V razpravi tudi afera Dars

Poslanec SDS Andrej Poglajen je ob razpravi o političnem kadrovanju v državnih družbah omenil tudi nekdanjo poslanko Svobode Moniko Pekošak, ki je po razkritju spornih nakazil sporazumno zapustila položaj direktorice področja financ in računovodstva na Darsu.

Bratušek je odgovorila, da naj bi Pekošak opozarjala, da spornih nakazil ne smejo izvesti. Po doslej objavljenih informacijah naj bi bila plačila izvedena brez potrditve finančne direktorice, okoliščine pa še preverjajo preiskovalni organi.

“Če bi se kaj takega zgodilo v času naše vlade, bi po vaših merilih moral odstopiti najmanj predsednik vlade,” je dejala Bratušek.

Na lažni račun je bilo nakazanih približno 1,8 milijona evrov. Dars in Pekošak sta danes sklenila dogovor o prenehanju njenega delovnega razmerja.

Poslanci bodo proračunsko obravnavo nadaljevali še s predlogom zakona o izvrševanju proračunov, o vseh proračunskih dokumentih pa bodo glasovali v nadaljevanju novembrske seje.