Državni zbor o proračunih za leti 2027 in 2028: Odhodki nad 19 milijardami evrov, novih davkov ne bo

Minister Andrej Šircelj [Foto: Matija Sušnik, DZ]

Državni zbor obravnava predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki za leti 2027 in 2028 predvidevata po 19,4 milijarde evrov odhodkov. Finančni minister Andrej Šircelj je zagotovil, da vlada ne uvaja novih davkov in ne krči socialnih pravic, temveč želi z boljšim nadzorom preprečiti zlorabe ter neupravičeno odtekanje javnega denarja.

Vlada je v obravnavo državnemu zboru poslala spremembe že sprejetega proračuna za leto 2027 in dopolnjeni predlog proračuna za leto 2028. Po podatkih Ministrstva za finance dokumenta temeljita na zagotavljanju stabilnih in predvidljivih javnih financ, postopnem zniževanju javnega dolga ter učinkovitejšem črpanju evropskih sredstev.

Predloga sta pred plenarno obravnavo že prestala glasovanje na odboru za finance, o čemer smo poročali v prispevku Odbor potrdil proračun za 2027, minister Šircelj zagotovil izplačilo socialnih prejemkov.

Šircelj je pred poslanci vodilo vlade strnil z besedami: “Ponujamo red, varnost in razvoj.”

Leta 2027 za 17 milijard evrov prihodkov

Prihodki državnega proračuna so za leto 2027 načrtovani v višini 17 milijard evrov, kar je 494 milijonov evrov oziroma tri odstotke več od ocenjenih prihodkov v letošnjem letu.

Davčni prihodki naj bi se povečali za skoraj 679 milijonov evrov. Ministrstvo za finance pričakuje predvsem višje prilive od dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost. Kapitalski prihodki naj bi se povečali za nekaj več kot 257 milijonov evrov.

Prihodki iz evropskega proračuna bodo zaradi zaključevanja mehanizma za okrevanje in odpornost predvidoma nižji za skoraj 286 milijonov evrov, nedavčni prihodki pa za 179 milijonov evrov.

Odhodki bodo leta 2027 dosegli 19,4 milijarde evrov, primanjkljaj pa 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Leta 2028 vlada načrtuje 17,7 milijarde evrov prihodkov in prav tako 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na približno 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP.

Šircelj zavrnil očitke o krčenju socialnih pravic

Finančni minister je zavrnil navedbe, da zaradi sprememb proračunskih postavk ne bo dovolj denarja za pokojnine, socialne transferje, štipendije in starševska nadomestila.

“Ne gre za krčenje pravic, ampak za urejanje sistema,” je poudaril.

Vsi, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, bodo po njegovih zagotovilih prejeli pripadajoče prejemke v predpisani višini in rokih. Vlada želi obenem izboljšati izmenjavo podatkov med državnimi organi, preverjanje upravičenosti do pomoči ter odkrivanje prikritega premoženja, fiktivnih prijav prebivališča in neupravičenih izplačil.

Spremembe naj bi zajele tudi boljše usklajevanje osebne asistence in dolgotrajne oskrbe ter spodbujanje delovno sposobnih prejemnikov socialne pomoči k vključevanju na trg dela.

Linearnega zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju vlada ne načrtuje. Prihodnje zaposlovanje naj bi temeljilo na dejanskih potrebah, možnosti za učinkovitejše delo pa bodo iskali z naravnim odlivom, prerazporeditvami, digitalizacijo in uvajanjem umetne inteligence.

Več za obrambo, pokojnine in znanost

Za obrambo je v letu 2027 predvidenih 1,9 milijarde evrov, leto pozneje pa 2,2 milijarde evrov. Država naj bi prihodnje leto pokojninski blagajni namenila prav tako 1,9 milijarde evrov, kar je približno tretjino več kot letos.

Sredstva za znanost se povečujejo za 28 odstotkov, sredstva za kmetijstvo pa za 12 odstotkov. Investicije države naj bi leta 2027 dosegle 3,3 milijarde evrov.

Vlada poudarja, da zviševanje davčnih prihodkov ne temelji na novih davkih, temveč na zaposlenosti, potrošnji in poslovanju podjetij. Davčne olajšave in dohodninska lestvica naj bi se uskladile z rastjo cen.

Učinki zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije v sedanja proračunska predloga niso vključeni. Če bo zakon na decembrskem referendumu potrjen, jih bo vlada po Šircljevih besedah vključila v rebalans proračuna za leto 2027.

Evropska komisija je ob predpostavki uveljavitve zakona za leto 2027 napovedala 4,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj, vlada pa je napovedala rebalans, s katerim bi ga ohranila pod tremi odstotki BDP. Več o različnih ocenah učinkov razvojnega zakona smo poročali tukaj.

Fiskalni svet želi jasnejše ukrepe

Fiskalni svet se strinja, da je zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja nujno za dolgoročno vzdržnost dolga, opozarja pa, da ukrepi za doseganje načrtovanih ciljev niso dovolj jasno predstavljeni.

Po njegovi oceni bi vlada morala pripraviti verodostojnejši srednjeročni okvir in natančneje opredeliti ukrepe, s katerimi namerava omejiti rast odhodkov.

Šircelj je ob tem poudaril, da je Slovenija z dolgom v višini 65,1 odstotka BDP še vedno bistveno manj zadolžena od povprečja Evropske unije in območja evra. Vlada želi delež dolga vsako leto zmanjšati za najmanj pol odstotne točke BDP.