Mnogi starši želijo otrokom prihraniti gospodinjska opravila, ker menijo, da so še premajhni ali da bodo delo opravili počasneje in manj natančno. Strokovnjaki in številni starši pa opozarjajo, da je vključevanje otrok v vsakodnevna opravila pomemben del odraščanja.
Otroci se ob tem učijo odgovornosti, samostojnosti, sodelovanja in občutka, da prispevajo k družinskemu življenju. Ni pomembno, da je delo opravljeno popolno – pomembno je, da se ga naučijo.
Če otrokom zaupamo naloge, primerne njihovi starosti, razvijajo delovne navade, samozavest in občutek kompetentnosti.
Sprva bodo naloge opravljali skupaj s starši, sčasoma pa jih bodo zmogli samostojno. Prav te izkušnje jim kasneje olajšajo življenje, ko postanejo odrasli.
Kaj lahko počnejo že najmlajši?
Že otroci v vrtčevskem obdobju lahko sodelujejo pri preprostih opravilih, kot so:
- pospravljanje igrač,
- odnašanje svoje posode z mize,
- pomoč pri praznjenju pomivalnega stroja (otroški pribor in plastična posoda),
- brisanje mize po obroku,
- pomoč pri brisanju kadi ali tuš kabine z mokro krpo.
Čeprav delo ni popolno, se otroci skozi igro učijo osnov skrbi za dom.
Naloge za predšolske otroke
Z nekoliko več spretnosti lahko otroci prevzamejo tudi zahtevnejša opravila:
- postiljanje postelje,
- zlaganje brisač,
- zalivanje rož,
- osnovna pomoč na vrtu,
- razvrščanje igrač in drugih predmetov na pravo mesto.
Takšne naloge razvijajo organiziranost in občutek odgovornosti.
Kaj zmorejo osnovnošolci?
Otroci v nižjih razredih osnovne šole lahko ob ustreznem nadzoru opravijo že precej več.
Med primerna opravila sodijo:
- zlaganje opranega perila,
- sesanje,
- pometanje,
- praznjenje in polnjenje pomivalnega stroja,
- menjava posteljnine,
- brisanje prahu in omaric,
- zalaganje živil po nakupu,
- ločevanje odpadkov,
- pomoč pri pripravi hrane z otrokom primernimi pripomočki,
- organiziranje igrač in šolskih potrebščin.
Starši lahko postopoma dodajajo nove naloge glede na otrokovo zrelost.
Popolnost ni cilj
Veliko staršev priznava, da določena opravila raje opravijo sami, ker so hitrejši ali natančnejši.
Toda prav to otrokom pogosto odvzame priložnost za učenje. Če želimo, da bodo nekoč znali skrbeti zase, jim moramo dovoliti tudi napake in jim dati čas za vajo.
Pomembneje od popolno zložene postelje ali brezhibno pometenih tal je, da otrok razvije občutek odgovornosti in samozavest, da določeno nalogo zmore opraviti sam.
Ko gospodinjska opravila postanejo skupna odgovornost vseh družinskih članov, otroci lažje razumejo, da dom ni hotel, kjer nekdo vedno pospravi za njimi.
Ob tem se učijo sodelovanja, spoštovanja dela drugih in pomembnih življenjskih veščin, ki jim bodo koristile še dolgo po tem, ko bodo zapustili domače gnezdo.
