Posadka poljskega ribiškega čolna je med običajnim lovom na iverke iz Baltskega morja izvlekla nepričakovan zaklad. V mreži se je med školjkami in drugim materialom z morskega dna znašel približno 150 gramov težak kos jantarja, kakršnega ribiči po lastnih besedah najdejo le enkrat na več kot desetletje.
Izjemni primerek je našla posadka kutra KOŁ 104, katerega lastnik je Patryk Rowiński iz poljskega obmorskega mesta Kołobrzeg. Jantar se je v ribiško mrežo ujel približno deset navtičnih milj od obale, na globini okoli 20 metrov.
Rowiński je za lokalno Gazeto Kołobrzesko pojasnil, da so iz vode najprej potegnili kepo prepletene mreže in školjk. Šele med razpletanjem so opazili, da se v njej skriva velik kos jantarja.
“To je moj sveti gral,” je svojo najdbo opisal ribič in dodal, da je ne namerava prodati, temveč jo bo shranil kot spomin. Po njegovih besedah se podoben primerek v ribiški mreži pojavi morda enkrat na več kot desetletje.
Podoben zaklad je pred 30 leti našel njegov oče
Za Patryka Rowińskega je bil to prvi tako velik kos jantarja, ki ga je našel v letih dela na morju. Zanimivo je, da je imel pred približno tremi desetletji podobno srečo njegov oče, ki je v mreži našel še večji primerek.
Najdba je toliko bolj nenavadna, ker imajo mreže, namenjene lovu na iverke, razmeroma velika očesa. Da se kos jantarja vanje zaplete in med dvigovanjem ne pade nazaj v morje, mora imeti posadka precej sreče.
Ocenjena vrednost 150-gramskega primerka znaša okoli 1500 poljskih zlotov oziroma približno 350 evrov. Končna cena je odvisna od barve, kakovosti, prosojnosti in morebitnih vključkov, kot so deli rastlin ali žuželke, ujeti v starodavni smoli.
Jesenski viharji z dna dvignejo “baltsko zlato”
Jantar je fosilizirana drevesna smola, stara več deset milijonov let. Baltsko morje velja za eno najbogatejših območij z jantarjem na svetu, zato ga pogosto imenujejo tudi “baltsko zlato”.
Največ možnosti za najdbo je po jesenskih in zimskih neurjih. Močan veter in razburkano morje z dna dvigneta školjke, les, alge in kose jantarja, ki jih nato tokovi odnesejo proti obali.
Večina iskalcev na plažah najde le drobne koščke, medtem ko so primerki, težki več kot sto gramov, prava redkost. Kołobrzeskemu ribiču je tokrat namesto obilnega ulova morje podarilo kos, ki bo po njegovih besedah ostal družinski spomin.
