Predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik je v zapisu, objavljenem na spletni strani kluba, ocenil, da je aktualna vlada z zakonom o participaciji zaposlenih pri dobičku in shemo delniškega nagrajevanja naredila korak, ki ga po njegovih besedah doslej ni naredila nobena vlada. Kot je izpostavil, gre za zakonodajo, ki so jo različne vlade napovedovale več kot 20 let, do dejanske zakonodajne poti pa je prišlo šele v tem mandatu.
Pečečnik je zapisal, da SBC – Klub slovenskih podjetnikov ostaja politično nevtralen in da sodeluje z vsako politično opcijo, ki je pripravljena podpreti stabilno in predvidljivo podjetniško okolje. Ob tem je izpostavil program „Uspešna Slovenija“, ki so ga v klubu pripravili kot nabor konkretnih predlogov za izboljšanje gospodarskega okolja in ga ponudili političnim odločevalcem.
„SBC – Klub slovenskih podjetnikov bo koketiral z vsako politično opcijo, ki nam bo pomagala urejati mirno in stabilno podjetniško okolje. Takšna je naša filozofija in takšen je tudi naš program Uspešna Slovenija. Pripravili smo ga kot rešitev za našo prihodnost in ga dali na razpolago politikom, ki želijo dobro državi in državljanom,“ je zapisal Pečečnik.
V zapisu je spomnil, da je bil v času mandata aktualne vlade pogosto označen kot eden najostrejših kritikov premierja in vladnih ukrepov, kadar so ti po njegovi oceni slabili konkurenčnost gospodarstva. Ob tem je poudaril, da kritike niso vezane na politična imena, temveč na vsebino odločitev.
„Če vlada ne dela dobro, bom na to vedno javno opozarjal. Pri teh kritikah ime predsednika ali stranke ne igra nobene vloge,“ je zapisal in dodal, da ob kritikah pride tudi trenutek za pohvalo, kadar so sprejete rešitve po njegovem mnenju koristne za gospodarstvo in zaposlene.
Kot ključno je izpostavil zakon o participaciji zaposlenih pri dobičku in shemo delniškega nagrajevanja zaposlenih, ki je trenutno v zakonodajnem postopku z dopolnili. Po njegovih besedah bodo podjetniki in obrtniki vladi hvaležni, če bo zakon sprejet v obliki, ki omogoča dejansko uveljavitev predlaganih rešitev.
Ob tem je Pečečnik izpostavil vlogo SBC kot predlagatelja zakonskih rešitev in zapisal, da so pobude v klubu razvijali več let, ob stalni komunikaciji z ministrstvi in predsednikom vlade, medtem ko so druge delodajalske organizacije po njegovem mnenju izostale iz vsebinskih razprav.
„Ostale delodajalske organizacije so pokazale, da jim ni mar za zakone, ki jih potrebujemo za večjo konkurenčnost, za boljše plače in manjše obremenitve ter za socialno enakost. Zanje je bilo bolj pomembno, da se pojavljajo v medijih in dokazujejo, da si zaslužijo svoje plače,“ je zapisal.
Kritičen je bil tudi do dela državne administracije, ki jo je opisal kot zaviralni dejavnik sprememb. Po njegovih navedbah gre za posamezne visoke uradnike, ki s sklicevanjem na postopkovne in pravne ovire po njegovem mnenju preprečujejo uveljavljanje reform.
„Gre za državne uslužbence na najvišjih položajih, ki z opozarjanjem na zakonske prepreke in grožnjami z odgovornostjo ministrov v resnici vodijo državo, a ne v korist državljanov,“ je izpostavil Pečečnik.
V nadaljevanju se je znova vrnil k vlogi predsednika vlade Roberta Goloba in zapisal, da je ta po njegovem mnenju presegel ravnanje prejšnjih vlad, saj je zakon, ki je bil več let zgolj predmet obljub, dejansko podprl v zakonodajnem postopku. Spomnil je, da so podobne rešitve napovedovale vse vlade od leta 2006 dalje, brez dejanske realizacije.
Po njegovih besedah sta pomembno vlogo v postopku odigrala tudi gospodarski minister Matjaž Han in državni sekretar Matevž Frangež, a je bilo kljub temu za preboj potrebno tudi politično soglasje na ravni predsednika vlade, zlasti ob zadržkih finančnega ministrstva.
Pečečnik je zapisal, da se je premier za zakon zavzel, ker je po njegovem prepričanju ocenil, da je predlog, ki ga je pripravila SBC, uravnotežen in namenjen vsem deležnikom, čeprav na kratek rok po njegovih besedah največje breme nosijo podjetniki.
„Podjetniki na kratek rok izgubijo zato, ker del dobička razdelijo zaposlenim. Na dolgi rok pa se jim te nagrade povrnejo v večji rasti in razvoju podjetja. Največ pridobijo zaposleni, več dobi tudi država prek davkov,“ je zapisal.
Dodal je, da se s predlogi za razbremenitev višjih plač in nagrajevanje ključnih kadrov ukvarjajo že vlade od začetka 2000-ih let, vendar do dejanske izvedbe ni prišlo vse do aktualnega mandata. Po njegovih navedbah je bil prvi konkretni predlog v okviru SBC pripravljen že pred 11 leti, ko ga je upravnemu odboru predstavil Igor Akrapovič.
Pečečnik je izpostavil, da so pobude v naslednjih letih nadgrajevali tudi nekdanji predsedniki kluba Marjan Batagelj, Jure Knez, Igor Akrapovič, Andrej Toš in sam, ter da se zdaj po njegovem mnenju prvič odpira možnost, da bo Slovenija vsaj delno konkurenčna pri nagrajevanju visoko usposobljenih kadrov, čeprav po njegovih besedah prostor za izboljšave ostaja.
