Iskanje ključev, pozabljeno ime znanca ali opravilo, ki izgine iz glave takoj, ko vstopimo v drug prostor, še ne pomenijo nujno, da je z našim spominom kaj narobe. Pogosto so težava razpršena pozornost, pomanjkanje spanja in dejstvo, da smo pomnjenje vse bolj prepustili telefonom. Dobra novica je, da lahko možgane podobno kot mišice spodbujamo z redno vadbo.
Po pisanju Guardiana strokovnjaki za spomin priporočajo kombinacijo miselnih izzivov, osredotočenosti, ustvarjanja asociacij in kakovostnega spanja. Pri tem niso potrebni zapleteni programi – največ lahko naredimo z majhnimi spremembami vsakodnevnih navad.
Naučite se nečesa, česar še ne znate
Profesorica psihiatrije na Univerzi v Cambridgeu Barbara Sahakian kot eno najboljših vaj za spomin izpostavlja učenje novih spretnosti. To je lahko tuj jezik, igranje glasbila, šah, ples ali katera koli dejavnost, pri kateri možgani ne morejo delovati povsem avtomatsko.
Pomembno je, da je naloga dovolj zahtevna, hkrati pa prijetna. Če nas ne zanima, bomo hitro odnehali. Tudi branje leposlovja ali stvarne literature spodbuja pozornost, razumevanje in povezovanje novih informacij z že znanim.
Telefon umaknite iz vidnega polja
Informacije se težko shranijo v spomin, če jim že na začetku ne namenimo dovolj pozornosti. Hitro preklapljanje med sporočili, spletnimi stranmi in družbenimi omrežji možganom otežuje poglobljeno obdelavo podatkov.
Že telefon, ki ugasnjen leži na mizi, lahko deluje kot motnja. Kadar se želite česa naučiti ali si zapomniti pomemben pogovor, ga zato odložite v predal ali drug prostor.
Nakupovalni seznam spremenite v nenavadno zgodbo
Tekmovalci v pomnjenju dolgih seznamov in zaporedij ne uporabljajo zgolj ponavljanja. Informacije spreminjajo v slike, zgodbe in nenavadne prizore.
Če si morate denimo zapomniti kruh, limone, mleko in milo, si lahko predstavljate hlebec kruha, ki žonglira z limonami, medtem ko stoji v mleku in piha milne mehurčke. Bolj ko je prizor pretiran ali smešen, lažje ga boste priklicali.
Uporabna je tudi tehnika “palače spomina”. Predmete s seznama v mislih razporedite po dobro znani poti – prvega pred vhodna vrata, drugega na hodnik, tretjega v kuhinjo. Ko jih želite priklicati, se v mislih sprehodite po isti poti.
Ponavljajte v vedno daljših razmikih
Če želite informacijo ohraniti dlje časa, enkratno učenje navadno ne zadostuje. Učinkovitejše je razmaknjeno ponavljanje: novo snov najprej ponovite še isti dan, nato naslednji dan, čez nekaj dni, po enem tednu in pozneje enkrat mesečno.
Takšen način je primernejši od večurnega učenja tik pred izpitom ali pomembno predstavitvijo. Možgani dobijo več priložnosti, da informacijo utrdijo in jo povežejo z drugim znanjem.
Zapisovanje ni goljufanje
Opomniki, koledarji in alarmi niso dokaz slabega spomina. Razbremenijo ga nalog, pri katerih moramo ob določenem času nekaj storiti – poklicati zdravnika, vzeti zdravilo ali se spomniti sestanka.
Ključno je, da tehnologije ne uporabljamo kot popolno nadomestilo za razmišljanje. Telefonske številke najbližjih ali pomembne podatke je še vedno smiselno poznati tudi brez telefona.
Spanec opravi del učenja namesto vas
Med spanjem možgani urejajo in utrjujejo informacije, ki smo jih pridobili čez dan. Premalo spanja zato ne vpliva le na počutje, temveč tudi na zbranost in sposobnost priklica naučenega.
Če si morate nekaj pomembnega zapomniti, je kakovosten spanec praviloma koristnejši od učenja pozno v noč. Spomin se ne krepi z enim trikom, temveč s kombinacijo pozornosti, redne miselne aktivnosti, ponavljanja in počitka.
