Predsednik vlade Janez Janša je ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini poudaril zgodovinsko vztrajnost primorskih Slovencev, njihov odpor proti raznarodovanju in pomen narodne pripadnosti. Kritičen je bil tudi do preimenovanja praznika v času vlade Roberta Goloba ter poudaril, da je šlo za vrnitev Primorske in ne za njeno priključitev.
“So stvari, ki se jih človek nauči, in so stvari, ki jih preprosto nosi v sebi. Pripadnost je ena od njih,” je predsednik vlade zapisal v poslanici rojakom v domovini, zamejstvu in po svetu.
Spomnil je, da so Slovenci na Goriškem, Krasu in v Slovenski Istri z zaledjem skozi dolgo in pogosto težko zgodovino vedeli, kam sodijo. Meje in oblasti so se menjavale, z njimi pa so prihajala obdobja načrtnega zatiranja slovenskega jezika, kulture in narodne pripadnosti.
Od TIGR-a do množičnega odpora
Kot je poudaril premier Janša, tistega, kar je bilo zakoreninjeno v ljudeh, ni bilo mogoče zatreti. “Slovenska beseda je vztrajala v domovih in cerkvah, odpor proti raznarodovanju in fašizmu pa je dobival različne oblike, od TIGR-a do množičnega odpora proti okupatorju.“
Primorski Slovenci so bili po njegovih besedah vedno znova pripravljeni braniti svoje, čeprav so številni za to plačali najvišjo ceno. “Ne iz sovraštva do drugega, ampak iz ljubezni do svojega,” je izpostavil premier.
Po desetletjih odpora, vztrajanja in žrtev je 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba, s katero se je velik del narodnega ozemlja vrnil k matični domovini. Nova meja je sicer številne Slovence pustila zunaj takratne Jugoslavije.
“Lahko je določila le državo, v kateri bodo živeli, ne pa naroda, ki mu pripadajo,” je zapisal Janša.
Janša kritičen do preimenovanja praznika
Predsednik vlade se je v poslanici dotaknil tudi političnih razprav o poimenovanju praznika. Slovenija je vrnitev Primorske k matični domovini kot državni praznik prvič počastila leta 2006.
“Prej se tega v dolgih 60 letih ni spomnila nobena levičarska oblast, ki jim tudi danes poimenovanje praznika ne da miru,” je bil kritičen Janša.
Spomnil je, da je bil praznik v mandatu vlade Roberta Goloba zakonsko preimenovan. Toda po njegovem zgodovinskega pomena dogodka s tem ni mogoče spremeniti.
“Tistega, kar je resnica, ne bodo nikoli mogli spremeniti. Ker je Primorska za vedno in od vedno slovenska, gre za njeno vrnitev matici in ne za priključitev,” je poudaril ter se ob tem skliceval tudi na velikega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
“Slovensko. Sodobno. Evropsko. Večno.”
Janša je v nadaljevanju navedel besede Srečka Kosovela, ki je leta 1925 zapisal: “Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.“
Po premierjevih besedah je bilo v teh Kosovelovih besedah nekaj preroškega. Pripadnost svojemu narodu namreč ne pomeni zapiranja pred svetom, temveč samozavest, s katero človek stopa vanj.
“Primorska je skozi svojo zgodovino dokazovala prav to – da zna iz omejitev ustvarjati možnosti, iz skope zemlje rodovitnost, iz lege ob morju pot v svet in iz življenja ob meji prostor srečevanja. Danes si mora dovoliti tudi uspeh,” je zapisal.
Večnost po njegovih besedah ne pomeni nečesa, kar se nikoli ne spreminja, temveč tisto, kar ljudje nosijo v sebi. Na Primorskem to živi v ljudeh in krajih, v vaseh pod Snežnikom, na kamnitem Krasu, v burji, smaragdni Soči, odsevih solin in vonju morja.
“Kar so generacije pred nami nosile v sebi, danes nosimo mi. Ponosni na to, kar smo prejeli, in samozavestni v tem, kar bomo zapustili za seboj,” je sklenil predsednik vlade.
Poslanico je zaključil z besedami: “Slovensko. Sodobno. Evropsko. Večno. Bog živi Primorsko, Bog živi Slovenijo.“
