Uvedba minimalnega davka za multinacionalke in največje domače poslovne skupine je Sloveniji prinesla prve merljive finančne učinke. Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je do 10. septembra v prejetih obračunih evidentirala za skupno 8,68 milijona evrov davčnih obveznosti.
Od tega je bilo 4,63 milijona evrov domačega povrhnjega davka, dodatnih 4,05 milijona evrov pa povrhnjega davka. Gre za prvi celovitejši vpogled v učinke sistema, katerega namen je zagotoviti, da največje poslovne skupine ne glede na državo poslovanja plačajo najmanj 15-odstotni efektivni davek.
Furs je do navedenega datuma prejel 627 obračunov domačega povrhnjega davka, v katere je bilo vključenih 976 davčnih zavezancev. Predloženih je bilo tudi 31 obračunov povrhnjega davka.
Končni znesek se lahko še spremeni
Na finančni upravi opozarjajo, da podatki zajemajo vse obračune, prejete do 10. septembra, in v njih navedene obveznosti ne glede na poslovno leto poročanja. Sedanji znesek zato še ni nujno dokončen.
Furs je prejel tudi 12 informativnih obrazcev za obračun povrnjega davka. Devet so jih predložile slovenske krovne matične družbe, tri pa slovenske družbe, katerih krovne matične družbe imajo sedež v tujini.
Podatke za preostale družbe naj bi Furs prek mednarodne izmenjave prejel do konca leta 2026. Po prejemu informacij iz tujine jih bo primerjal z že oddanimi obračuni, zaradi česar se lahko trenutno izkazani zneski še spremenijo.
Kdo mora plačevati minimalni davek?
Minimalni davek velja za velike mednarodne in domače skupine podjetij, ki dosegajo najmanj 750 milijonov evrov konsolidiranih letnih prihodkov. Njegov cilj je zagotoviti najmanj 15-odstotno efektivno obdavčitev ne glede na to, v katerih državah skupina posluje oziroma prikazuje dobiček.
Sistem sestavljata povrhnji davek in domači povrhnji davek. Gre za posebno obliko neposredne obdavčitve podjetij, ki je ločena od običajnega davka od dohodkov pravnih oseb.
Prve obračune domačega povrhnjega davka in informativne obrazce za leto 2024 so morali zavezanci predložiti najpozneje v 18 mesecih po koncu poslovnega leta. Ker se je za večino skupin prvo poročevalsko leto končalo 31. decembra 2024, je bila večina dokumentov oddana do 30. junija letos.
OECD pričakuje manj seljenja dobičkov
Učinke novega sistema spremlja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Po njeni julijski analizi bi se lahko preusmerjanje dobičkov med državami zmanjšalo za od 22,6 do 44,6 odstotka.
OECD obenem ocenjuje, da bi se lahko svetovni prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb povečali za od 3,2 do 5,4 odstotka na leto. Prvi podatki za leto 2024 kažejo višje efektivne davčne stopnje pri podjetjih, ki jih sistem zajema. Organizacija v prvem letu izvajanja ni ugotovila statistično značilnega negativnega vpliva na investicije ali zaposlenost.
