Predsednik vlade Janez Janša je prvi delovni obisk v Bruslju po ponovnem prevzemu premierskega položaja začel s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. V ospredju pogovorov so bili konkurenčnost evropskega gospodarstva, zmanjševanje birokracije in oblikovanje predvidljivejšega poslovnega okolja.
“Evropa mora olajšati življenje ljudem in podjetjem,” je po srečanju s slovenskim premierjem sporočila Metsola. Poudarila je, da konkurenčnost ostaja visoko na evropskem dnevnem redu, zato mora EU nadaljevati sprejemanje odločitev, s katerimi bo sprostila potencial notranjega trga.
Ob tem je izpostavila potrebo po zmanjšanju birokracije in zagotavljanju večje predvidljivosti evropski industriji. Evropska podjetja že dlje časa opozarjajo na visoke cene energije, zapletene predpise in počasno odločanje, zaradi katerih težje tekmujejo z ameriškimi ter azijskimi konkurenti.
Prvi delovni obisk po vrnitvi na premierski položaj
Janša se je na čelo slovenske vlade vrnil v začetku junija, današnji obisk pa je njegov prvi delovni obisk evropskih institucij v novem mandatu. Srečanj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antóniem Costo tokrat ni imel predvidenih.
Slovenski premier je obisk nadaljeval na sedežu zveze Nato, kjer je bilo na programu delovno kosilo z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem. Portal24 je že poročal, da naj bi bila v ospredju njunih pogovorov obrambni izdatki Slovenije, nadaljnja pomoč Ukrajini in razmere na Zahodnem Balkanu.
Rebalans obrambne izdatke dviguje nad dva odstotka BDP
Obisk sledi sprejetju predloga rebalansa državnega proračuna, po katerem bi Slovenija letos za obrambo namenila približno 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda.
Janša je po seji vlade dejal, da Slovenija cilj dveh odstotkov prvič dosega “brez čarovnij”. S tem se je odzval na spor glede izračunavanja obrambnih izdatkov v času prejšnje vlade, ki je mednje vključila tudi nekatere infrastrukturne projekte, vendar jih Nato ni priznal kot temeljne obrambne izdatke.
Slovenija bo del dodatnih sredstev namenila tudi vojaški pomoči Ukrajini. V okviru Natove pobude PURL bo prispevala še 50 milijonov dolarjev za nakup ameriške vojaške opreme, s čimer bo skupni slovenski prispevek dosegel 100 milijonov dolarjev.
Na dnevnem redu pogovorov z Ruttejem so bile predvidene tudi razmere na Zahodnem Balkanu, kjer slovenski vojaki sodelujejo v Natovi misiji Kfor na Kosovu. Rezultati teh pogovorov bodo pokazali predvsem, ali je zavezništvo nove slovenske proračunske načrte ocenilo kot dovolj verodostojne za izpolnitev sprejetih obrambnih zavez.
