Predsednik vlade Janez Janša je po odzivih na napoved, da Slovenija brez izročitve jugoslovanskih arhivov ne bo podprla napredka Srbije proti Evropski uniji, objavil nov zapis. Zahtevo je povezal s preglednostjo, pravico javnosti do obveščenosti, vrnitvijo slovenskega premoženja in izpolnjevanjem nasledstvenih obveznosti.
Janša se je na omrežju X odzval na objavo tednika Mladina, ki je njegovo zahtevo predstavil kot napoved blokade Srbije na poti v EU.
“Mar tega ne želimo vsi? Saj smo vendar vsi za preglednost, pravico javnosti do obveščenosti, vrnitev slovenske lastnine, izpolnitev obvez Srbije do naslednic SFRJ in vladavino prava. Ali v tem primeru pač ne, @SpletnaMladina?” je zapisal premier.
S tem je poudaril, da vprašanje arhivov nekdanjih jugoslovanskih služb po njegovem ni zgolj zgodovinska ali notranjepolitična tema, temveč del še vedno neizpolnjenih obveznosti po razpadu nekdanje države.
Janša napovedal zadržanje slovenskega soglasja
Kot smo že poročali, je Janša po zmagi Študentske liste na parlamentarnih volitvah v Srbiji pozdravil možnost hitrejšega približevanja države Evropski uniji, vendar ob tem postavil jasen pogoj.
“Ne bomo dali soglasja za kakršenkoli napredek, dokler Srbija ne izroči Sloveniji vseh arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in ostalih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na Slovenijo,” je sporočil.
Njegov zapis je sledil izjavi evropske komisarke za širitev Marte Kos, da so po politični spremembi v Srbiji vrata v Evropsko unijo odprta. Na njene besede se je najprej odzval publicist in raziskovalec arhivov Igor Omerza, ki je opozoril, da bi morala Srbija pred nadaljnjim približevanjem EU odpreti arhive zvezne in srbske Udbe ter vojaške protiobveščevalne službe KOS.
Sporazum naslednic določa prost dostop do arhivov
Zahteva po dostopu do gradiva ima podlago v Sporazumu o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ, ki so ga države naslednice podpisale na Dunaju leta 2001. Slovenija ga je ratificirala leto pozneje.
Priloga D določa, da arhivsko gradivo, ki se neposredno nanaša na ozemlje posamezne države naslednice ali je tam nastalo, preide na to državo ne glede na to, kje je dejansko shranjeno.
Sporazum obenem določa, da imajo države naslednice prost in neoviran dostop do državnih arhivov SFRJ, nastalih do vključno 30. junija 1991. Pri gradivu, ki ostane skupna dediščina naslednic, ima vsaka država pravico do dostopa in izdelave kopij.
To pomeni, da vprašanje arhivov ni nastalo z najnovejšim Janševim zapisom, temveč izhaja iz mednarodnega sporazuma, ki že več kot dve desetletji ureja razdelitev premoženja, dokumentacije, finančnih obveznosti in drugih vprašanj nekdanje skupne države.
Na Janševo napoved se je odzvala evropska poslanka Irena Joveva. Zapisala je, da bi bila skrb za arhive legitimna, če zahteva ne bi bila po njenem mnenju politično časovno umeščena.
“Skrb za arhive bi bila legitimna, če ne bi bila tako prozorno tempirana,” je zapisala in premierju očitala, da želi vprašanje arhivov uporabiti za domači politični obračun. Janša je z novim odzivom te očitke zavrnil in poudaril, da gre za preglednost, vladavino prava ter obveznosti Srbije do vseh naslednic nekdanje SFRJ.
