Pred začetkom velikonočnega tridnevja so škofje dopoldne darovali krizmene maše, na katerih duhovniki obnovijo zaobljube.
Kot poroča STA, so v pridigah izpostavili, da duhovništvo ni funkcija, temveč dar in poslanstvo. V času sekularizacije in pomanjkanja duhovnikov so poudarili potrebo po duhovni obnovi in povezanosti, vernike pa povabili k molitvi za duhovnike.
Poudarki o poslanstvu in izzivih
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje je v pridigi v novomeški stolnici poudaril, da je bistvo duhovništva v maziljenju – daru, ki ga duhovnik ne prejme zase, temveč za ljudi.
Spomnil je na besede preroka Izaija o oznanjevanju blagovesti ubogim in povezovanju strtih src kot temeljnem programu duhovniške službe.
Opozoril je na izzive današnjega časa, med katerimi so pomanjkanje duhovnih poklicev, več upravnih obveznosti, oddaljenost od vere in osebne stiske.
Prav zato je po njegovih besedah ključna vrnitev „k izviru, k milosti posvečenja“.
Posebej je izpostavil pomen duhovniškega bratstva.
„Krizmena maša je zato tudi praznik duhovniškega občestva, prezbiterija, zbranega okrog škofa. Smo en zbor in eno telo. Če eden trpi, trpimo vsi, če je eden potolažen, smo vsi okrepljeni,“ je dejal.
Duhovniki niso sami
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici poudaril, da duhovnik ni sam poklical sebe, temveč je izbran in poslan.
Ob tem je uporabil podobo svetega Frančiška Asiškega, ki idealnega brata vidi kot skupnost različnih darov. Podobno naj tudi duhovniki skupaj ustvarjajo celoto Kristusove podobe.
Poudaril je, da duhovniki potrebujejo drug drugega – njihove talente, vero in tudi opomine.
„Sicer temu svetu in božjemu ljudstvu, h kateremu smo poslani, ne moremo pokazati, kaj v resnici pomeni biti duhovnik in kakšen je v resnici duhovnik Jezusa Kristusa,“ je dejal.
Opozoril je tudi na nevarnost zunanje dejavnosti brez notranje globine.
S prispodobo „dreves, ki umrejo stoje“, je poudaril, da lahko duhovnik navzven deluje dejaven, v notranjosti pa duhovno usahne. Ključ za to vidi v nadnaravnem pogledu, ki prepoznava Božje delovanje v vsakdanjem življenju.
Brez Svetega duha ni Cerkve
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi v mariborski stolnici izpostavil, da brez Svetega duha ni ne Cerkve ne duhovništva.
Brez Svetega duha bi bila Cerkev po njegovih besedah zgolj organizacija, vera pa prazna forma.
„Maziljenje ostaja naš vir, iz katerega živimo in služimo ter postajamo znamenje Kristusa,“ je dejal.
Opozoril je tudi na pastoralne težave, kot so upad verske prakse, spremenjena vloga družine in občutek, da duhovniki postajajo servis za verske storitve.
Odgovor vidi v večjem sodelovanju, povezovanju med župnijami in sinodalnem načinu delovanja.
Poudaril je pomen skupnosti in medsebojnega zaupanja, ki omogoča, da Cerkev postane bolj odprt in privlačen prostor, vernike pa je pozval k podpori duhovnikom in aktivnejšemu sodelovanju.
Veliki četrtek
Na veliki četrtek bodo v cerkvah zvečer še maše, na katerih se bodo spomnili Jezusove zadnje večerje.
Med mašo bodo opravili tudi obred umivanja nog, ko škof ali duhovnik predstavnikom vernikov kot znak služenja umije noge.
