Slovenija je mrežo zgodnjega obveščanja razširila z dvema novima avtomatskima merilnikoma radioaktivnosti v zraku. Napravi sta nameščeni na Vrbanskem platoju v Mariboru in na Otlici nad Ajdovščino ter omogočata hitrejše zaznavanje morebitnega radioaktivnega onesnaženja z vzhoda ali zahoda države.
Postavitev naprav ni povezana z zaznanim povišanjem radioaktivnosti ali konkretnim izrednim dogodkom. Gre za načrtovano širitev in posodobitev sistema, so sporočili z Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost.
Ob jedrski ali radiološki nesreči se lahko radioaktivne snovi z zračnimi masami razširijo daleč od kraja dogodka. Novi lokaciji sta bili zato izbrani tako, da mreža bolje pokriva potencialne smeri prihoda onesnaženega zraka.
Merita radioaktivni jod in cezij
Avtomatska merilnika neprekinjeno spremljata koncentracijo umetne aktivnosti alfa in beta v zraku ter koncentracijo sevalcev gama.
Posebna pozornost je namenjena radioaktivnemu jodu 131 in ceziju 137, ki spadata med najznačilnejša onesnaževalca ob jedrski nesreči.
Podatki se sproti prenašajo v sistem Uprave za jedrsko varnost, kjer lahko pristojni ves čas spremljajo stanje radioaktivnosti v slovenskem zraku.
Merilnik na zahodu države je postavljen na okoljskem observatoriju na Otlici. Uprava za jedrsko varnost tam sodeluje z Univerzo v Novi Gorici in Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Na vzhodu države je naprava nameščena na referenčni meteorološki postaji Maribor – Vrbanski plato, prav tako v sodelovanju z agencijo za okolje.
Avtomatskih merilnikov zraka je zdaj pet
Pred letošnjo širitvijo so bili v Sloveniji trije avtomatski merilniki radioaktivnosti zraka. Delovali so ob reaktorskem infrastrukturnem centru Inštituta Jožef Stefan na Brinju, pri Nuklearni elektrarni Krško in na Drnovem na Krškem polju.
Z novima napravama se je njihovo število povečalo na pet, celotna mreža zgodnjega obveščanja pa zdaj obsega 67 merilnih mest.
Mrežo sestavlja 58 merilnikov hitrosti doze, štirje merilniki useda radioaktivnih delcev in pet avtomatskih merilnikov zraka. Naprave so strateško razporejene po Sloveniji.
Sistem so vzpostavili po černobilski nesreči
Slovenija je avtomatski merilni sistem vzpostavila v prvih letih po jedrski nesreči v Černobilu leta 1986. V zadnjih petih letih je mreža doživela obsežno prenovo.
Starejše merilnike hitrosti doze so nadomestile novejše naprave, dodani so bili sistemi za spektroskopsko analizo radioaktivnih delcev, nadgrajen pa je bil tudi spletni portal Radioaktivnost v okolju.
Podatki o hitrosti doze sevanja so javno dostopni. Zelena oznaka na zemljevidu pomeni normalno raven, rumena, oranžna ali rdeča pa opozorilno oziroma alarmno vrednost.
Razširjena mreža bo pristojnim ob morebitnem izrednem dogodku omogočila hitrejšo oceno smeri in obsega radioaktivnega onesnaženja ter pravočasnejše odločanje o zaščitnih ukrepih.
