Države so po pogajanjih, ki so trajala pozno v noč, na konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti COP17 v Armeniji sprejele načrt za pospešitev varovanja in obnove narave do leta 2030. Prvi globalni pregled je namreč pokazal, da svet pri skoraj vseh dogovorjenih ciljih zaostaja.
Dvotedenska konferenca v Erevanu se je končala s sprejetjem dokumenta, poimenovanega Erevanska pot. Države so se zavezale k hitrejšemu zmanjševanju okolju škodljivih subvencij, učinkovitejšemu financiranju varstva narave in večjemu usklajevanju državnih proračunov s cilji biotske raznovrstnosti.
Po poročanju Reutersa je skoraj 90 odstotkov pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti že določilo nacionalne cilje, manj kot polovica pregledanih držav pa jih uresničuje dovolj hitro.
Do leta 2030 zaščita 30 odstotkov kopnega in voda
Globalni okvir za biotsko raznovrstnost, sprejet leta 2022 v Montrealu, vsebuje 23 ciljev. Med najpomembnejšimi so zaščita najmanj 30 odstotkov kopnega, celinskih voda, morij in obalnih območij ter obnova 30 odstotkov degradiranih ekosistemov do leta 2030.
Države naj bi do istega leta za najmanj 500 milijard dolarjev letno zmanjšale subvencije in druge finančne spodbude, ki škodujejo naravi. Na COP17 so se dogovorile, da morajo izvajanje tega cilja pospešiti, pri čemer bodo lahko upoštevale svoje nacionalne okoliščine.
Dogovor predvideva tudi oblikovanje meril za prihodnji stalni finančni mehanizem za varstvo narave. O njegovi dokončni institucionalni ureditvi bodo države znova odločale na prihodnjih konferencah.
Napovedanih 1,8 milijarde dolarjev
V času konference so vlade, dobrodelne ustanove in zasebni vlagatelji napovedali več kot 1,8 milijarde dolarjev novih sredstev. To je precej manj od globalnega cilja, po katerem bi bilo treba do leta 2030 za varovanje biotske raznovrstnosti mobilizirati najmanj 200 milijard dolarjev letno.
Posebej zahtevna so bila pogajanja o tem, katere države bi morale prispevati več. Razvite države želijo razširiti krog plačnic tudi na bogatejša gospodarstva, ki so še vedno uvrščena med države v razvoju. Končni dogovor državam omogoča, da se med plačnice vključijo prostovoljno.
Slovenija opozorila na nujnost konkretnih ukrepov
Portal24 je poročal, da je Slovenijo na sklepnem delu konference zastopal minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer.
Kajzer je v nacionalni izjavi poudaril, da je treba dosedanje mednarodne zaveze spremeniti v konkretne in merljive ukrepe. Izpostavil je tudi povezanost varovanja voda, biotske raznovrstnosti in prilagajanja podnebnim spremembam.
Naslednja konferenca COP18 bo leta 2028 v ekvadorskem Quitu. Do takrat bodo morale države pokazati, ali so zaveze iz Erevana prenesle v nacionalne politike in proračune.
