Slovenija je na zasedanju ministrov EU za energijo zavrnila davčni del predloga Evropske komisije o omrežninah ter se zavzela za ohranitev nacionalne prožnosti. Pri določanju energetskih ciljev po letu 2030 želi enakovredno obravnavo jedrske energije in obnovljivih virov, združenih v enoten cilj čiste energije.
Energetski ministri držav članic so v Luksemburgu razpravljali o omrežninah, pripravljenosti na prihajajočo zimo in prihodnjem energetskem okviru Evropske unije. Slovensko delegacijo je vodil državni sekretar za energetiko Tomaž Žagar, je sporočilo Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.
Po poročanju Euronews predlog Evropske komisije predvideva tudi ugodnejšo davčno obravnavo električne energije v primerjavi s plinom. Komisija želi s tem gospodinjstva in podjetja spodbuditi k opuščanju fosilnih goriv in prehodu na elektrifikacijo.
Načrtu je nasprotovalo več kot ducat članic, med njimi Nemčija, Italija, Poljska, Madžarska, Češka, Hrvaška, Slovaška, Finska, Romunija in baltske države. Opozarjajo, da davčna politika ostaja v pristojnosti držav in da bi predlagana rešitev Bruslju omogočila prevelik vpliv na nacionalne energetske sisteme.
Slovenija podprla cilje, ne pa davčnega dela
Slovenija je splošne cilje predloga uredbe o omrežninah podprla. Na ministrstvu so ob tem poudarili, da ima država sodoben tarifni sistem, za katerega je pristojna neodvisna Agencija za energijo, in da je ta že usklajen z glavnimi usmeritvami Evropske komisije.
Davčni del predloga je Slovenija skupaj z večino držav članic zavrnila in izrazila dvom o njegovi pravni podlagi. Evropska komisija vztraja, da sta njena pravna služba in pravna služba Sveta EU predlagano ureditev ocenili kot pravno dopustno.
Več članic nasprotuje tudi pretirani harmonizaciji pravil o omrežninah. Ocenjujejo, da se elektroenergetska omrežja, naložbene potrebe in nacionalni energetski sistemi med državami močno razlikujejo, zato enaka rešitev za celotno Unijo ne bi bila primerna.
Jedrska energija in obnovljivi viri v skupnem cilju
Slovenija se je pri razpravi o obdobju po letu 2030 zavzela za preprostejši evropski energetski okvir z manj razdrobljenimi in zapletenimi cilji.
Predlaga enoten, zavezujoč in uresničljiv cilj čiste energije, pri katerem bi bila jedrska energija obravnavana enakovredno z obnovljivimi viri. Takšen pristop bi državam omogočil, da pri razogljičenju upoštevajo svoje naravne danosti, obstoječo infrastrukturo in nacionalno energetsko mešanico.
“Podpiramo en zavezujoč in uresničljiv cilj za delež čiste energije v obliki obnovljivih virov in jedrske energije, kar bo državam omogočilo učinkovito izkoriščanje njihovih danosti,” je poudaril Žagar.
Po njegovih besedah mora biti načelo tehnološke nevtralnosti dejansko vključeno med temeljna vodila evropske energetske politike, tudi pri financiranju in pripravi prihodnje zakonodaje.
Slovenija želi, da EU jedrske energije ne obravnava kot drugorazrednega vira, temveč kot sestavni del prehoda v nizkoogljično gospodarstvo in zmanjševanja uvozne odvisnosti.
Evropska komisija opozarja na zahtevno zimo
Ministri so obravnavali tudi energetsko varnost pred zimo 2026/27 in posledice krize v Hormuški ožini. Evropska komisija je ocenila, da je sedanja energetska kriza globlja od tiste iz leta 2022, čeprav je zaradi večje razpršenosti dobav za zdaj manj nevarna za zanesljivost oskrbe.
Med osrednjimi težavami ostajajo visoke cene energentov. Države zato poudarjajo pomen domačih virov, strateških zalog, odporne infrastrukture in tesnejšega regionalnega sodelovanja.
Slovenija je posebej opozorila, da je treba energetsko infrastrukturo že pri načrtovanju naložb zaščititi pred posledicami podnebnih sprememb in hibridnimi grožnjami. Evropska komisija bo zakonodajni sveženj z energetskimi cilji za obdobje po letu 2030 predvidoma predstavila v začetku leta 2027.
