Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so se v Sloveniji v zadnjem četrtletju lanskega leta občutno povečali. Kot navaja Statistični urad Republike Slovenije (SURS), je bila rast zaznana v vseh področjih dejavnosti, najizraziteje pa v izobraževanju.
Po podatkih statističnega urada so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v zadnjem četrtletju lani v povprečju za 17,1 odstotka višji kot v enakem obdobju leto prej. V tretjem četrtletju je bila rast precej nižja, saj je medletno znašala 1,6 odstotka.
Na SURS pojasnjujejo, da je bila izrazitejša rast predvsem posledica izplačila zimskega regresa in manjšega števila dejansko opravljenih delovnih ur. „Večja rast stroškov dela je bila posledica zimskega regresa, ki je bil večinoma izplačan novembra in decembra lani, in manj dejansko opravljenih delovnih ur,“ izpostavljajo na uradu. Statistični podatki kažejo, da so se stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro zvišali v vseh področjih dejavnosti, vendar z zelo različnimi stopnjami rasti.
Največji porast so zabeležili v izobraževanju, kjer so bili stroški višji za 37,2 odstotka. Sledilo je področje javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti, kjer so se stroški povečali za 27,9 odstotka.
Na statističnem uradu poudarjajo, da je bil večji skok v teh dejavnostih povezan z več dejavniki. „Izrazitejši porast v teh področjih dejavnosti je bil predvsem posledica izplačila zimskega regresa in manj dejansko opravljenih delovnih ur ter dodatno uvedbe prenovljenega sistema plač v javnem sektorju,“ navajajo.
Po drugi strani so se stroški dela najmanj povečali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer so bili višji za 6,9 odstotka. Sledile so informacijske in komunikacijske dejavnosti z 8,6-odstotno rastjo.
Podatki kažejo, da je bila rast stroškov dela v zadnjem obdobju značilna tudi za večino držav Evropske unije. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v tretjem četrtletju lani v skoraj vseh državah članicah višji kot leto prej.
Edina izjema je bila Malta, kjer so se stroški dela znižali za 1,1 odstotka. Največjo rast so zabeležili v Bolgariji, kjer so se stroški povečali za 12,6 odstotka, sledili sta Hrvaška z 9,8 odstotka in Litva z 9,4 odstotka.
Na ravni Evropske unije so se stroški dela v opazovanem obdobju povečali za 3,8 odstotka, v evrskem območju pa za 3,4 odstotka. Po teh podatkih je bila rast v Sloveniji v tretjem četrtletju prav tako 3,8 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem EU.
