Vetrne elektrarne so pomemben del prehoda na obnovljive vire energije, nova obsežna raziskava pa opozarja na njihovo veliko in doslej podcenjeno ceno za naravo. Raziskovalci ocenjujejo, da je ob vetrnih turbinah v celinskem delu ZDA med letoma 1981 in 2024 poginilo približno 18,7 milijona netopirjev.
Študija, objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je po poročanju Euronewsa najobsežnejša doslej opravljena analiza vpliva vetrnih elektrarn na netopirje. Število poginov se je povečevalo hkrati s širjenjem vetrne energetike. Pred približno dvema desetletjema naj bi ob turbinah vsako leto poginilo okoli 100.000 netopirjev, po letu 2021 pa že več kot 1,5 milijona na leto.
Raziskovalci opozarjajo, da ne gre za neposredno preštete poginule živali, temveč za statistično oceno. Pripravili so jo na podlagi skoraj 500 poročil o spremljanju poginov na 277 območjih vetrnih elektrarn.
Številni pogini ostanejo neopaženi
Dosedanji podatki so bili večinoma zbrani za posamezne vetrne elektrarne in z različnimi metodami. Primerjava med območji je bila zato težavna, skupne ocene pa so lahko močno podcenjevale dejansko število poginov.
Iskanje trupel pod vetrnimi turbinami ima tudi praktične omejitve. Poginule živali lahko hitro odnesejo mrhovinarji, nekatere ostanejo skrite v visoki travi, vseh območij okoli turbin pa ni mogoče vedno temeljito pregledati.
Raziskovalci so zato uporabili statistične modele, s katerimi so poskušali oceniti tudi število poginov na območjih in v obdobjih brez neposrednega spremljanja.
Med najbolj prizadetimi so selitvene vrste, ki počivajo na drevesih. Po ocenah je ob vetrnih elektrarnah poginilo približno 6,7 milijona sivkastih netopirjev, 5,8 milijona vzhodnih rdečih netopirjev in 3,4 milijona srebrnodlakih netopirjev.
Te vrste niso enake jamskim netopirjem, ki jih najbolj prizadene smrtonosni belonosi sindrom. Različne grožnje se tako lahko seštevajo in prizadenejo širši krog že ranljivih populacij.
Zakaj netopirji letijo proti turbinam?
Netopirji najpogosteje poginejo ob trku s hitro premikajočimi se lopaticami, znanstveniki pa še nimajo dokončnega odgovora, zakaj se turbinam približujejo.
Ena od razlag je, da visoke konstrukcije zamenjujejo z drevesi, na katerih iščejo počivališča. Privabljajo jih lahko zvok, žuželke ali možnosti za parjenje. Nedavna raziskava v srednji Evropi je pokazala, da se netopirji v območju rotorjev prehranjujejo in oglašajo s paritvenimi klici, kar kaže, da se nekateri turbinam približujejo dejavno.
Na tveganje močno vpliva tudi lokacija. Več poginov so ugotovili pri turbinah v bližini rek, ki netopirjem zagotavljajo vodo, hrano in naravne navigacijske poti. Nevarnejša so bila tudi območja ob rudniških rovih, kraških jamah in v Apalaškem gorovju.
Pomembna je tudi zasnova turbin. Več poginov je bilo povezanih z večjo površino, ki jo zajamejo vrteče se lopatice, in z manjšo razdaljo med spodnjim robom rotorja ter tlemi.
Pogine je mogoče zmanjšati za več kot 80 odstotkov
Raziskava ne poziva k opustitvi vetrne energije, temveč k premišljenejšemu umeščanju turbin in prilagajanju njihovega delovanja.
Eden od najučinkovitejših ukrepov je začasna ustavitev oziroma upočasnitev turbin v obdobjih, ko so netopirji najbolj dejavni. To je predvsem ponoči, ob določenih temperaturah, med selitvami in pri nižjih hitrostih vetra.
Ločena evropska študija, objavljena v reviji Journal of Applied Ecology, je pokazala, da lahko omejevanje delovanja turbin, prilagojeno razmeram na posamezni lokaciji, pogin nekaterih skupin netopirjev zmanjša za 83 oziroma 84 odstotkov. Ukrepi so bili pripravljeni na podlagi zvočnega spremljanja netopirjev ter podatkov o temperaturi in vetru.
Nemčija podobne zaščitne ukrepe zahteva že več let. Med njimi so ocene tveganja pred izbiro lokacije in omejevanje delovanja turbin v obdobjih, ko je verjetnost trkov največja.
Netopirji imajo pomembno vlogo pri omejevanju števila žuželk, opraševanju rastlin in ohranjanju ravnovesja v ekosistemih. Raziskovalci zato poudarjajo, da mora širjenje vetrne energije spremljati doslednejše varovanje narave – od izbire lokacije do načina obratovanja posamezne turbine.
