Švedske parlamentarne volitve so se končale z izjemno tesnim razpletom. Po preštetih 94 odstotkih glasov ima levosredinski opozicijski blok Magdalene Andersson 176 poslanskih sedežev, sedanji desni vladni blok premierja Ulfa Kristerssona pa 173. Razmerje se je ponoči večkrat spremenilo, zato končnega zmagovalca še ni mogoče razglasiti.
Po podatkih, ki jih objavlja švedska javna televizija SVT, je opozicijski blok okoli druge ure zjutraj vodil s 176 proti 173 mandatom. Prednost se je nato zmanjšala na en sam sedež, ob petih zjutraj pa je bilo razmerje znova 176 proti 173 v korist opozicije.
SVT kljub trenutnemu razmerju z 90-odstotno verjetnostjo napoveduje, da bo končna razdelitev še tesnejša: 175 mandatov za opozicijo in 174 za dosedanji vladni blok. Za večino v 349-članskem švedskem parlamentu je potrebnih 175 sedežev.
Glasovi iz tujine lahko še spremenijo razplet
Končni izid še ni znan, saj bodo v sredo prešteli glasove, prispele iz tujine, ki bi lahko vplivali na razdelitev zadnjih mandatov. Švedska volilna komisija naj bi dokončni rezultat potrdila prihodnji konec tedna.
“Počakati bomo morali na končni volilni rezultat. Toda moje sporočilo je jasno: socialdemokrati smo vedno pripravljeni prevzeti odgovornost,” je ponoči dejala nekdanja premierka in vodja socialdemokratov Magdalena Andersson.
Dodala je, da opozicija trenutno vodi in da bi Švedska, če se takšno razmerje ohrani, dobila novo vlado.
Tudi sedanji premier Ulf Kristersson poraza še ni priznal. “Volivci so povedali svoje, vendar končnega rezultata še nimamo,” je dejal svojim podpornikom. Napovedal je, da bo njegov blok naredil vse, da bi oblikoval najboljšo možno vlado za državo.
Švedski demokrati zdrsnili na tretje mesto
Socialdemokrati ostajajo največja švedska stranka, čeprav so po prvih ocenah dosegli enega svojih slabših rezultatov v zadnjih desetletjih. Kristerssonovi Zmerni so prehiteli Švedske demokrate, ki so zdrsnili na tretje mesto.
Sedanji desni blok sestavljajo Zmerni, Švedski demokrati, krščanski demokrati in liberalci. Opozicijski blok pa povezuje socialdemokrate, Zelene, Levico in sredinsko stranko Center.
Tudi če bo opozicija ohranila večino, oblikovanje nove vlade ne bo preprosto. Stranke znotraj bloka se razhajajo glede davčne politike, jedrske energije in številnih gospodarskih vprašanj. Koalicijska pogajanja bi zato lahko trajala več tednov ali celo mesecev.
Nova sestava parlamenta se bo prvič sestala 28. septembra, predsednik parlamenta pa bi lahko kandidata za novega predsednika vlade predlagal najprej dan pozneje.
