Svetovni delniški trgi so se v torek zadrževali v bližini rekordnih vrednosti, saj vlagatelji pozornost vse bolj preusmerjajo k objavam poslovnih rezultatov velikih ameriških podjetij, nove trgovinske napetosti pa so za zdaj bolj vplivale na trg plemenitih kovin kot na delnice.
Terminske pogodbe na indeks Nasdaq so se v zgodnjem trgovanju okrepile za približno 0.7 odstotka, kar odraža pričakovanja pred objavami četrtletnih rezultatov družb, kot so Microsoft, Apple in Tesla, ki bodo na vrsti v drugi polovici tedna. Tudi širši evropski indeks STOXX je beležil rast, svetovni delniški indeks MSCI pa se je vrnil na najvišje ravni doslej.
Predsednik ZDA Donald Trump je v ponedeljek zvečer napovedal možnost zvišanja carin na uvoz iz Južne Koreje na 25 odstotkov, pri čemer je Seul obtožil, da ne izpolnjuje obveznosti iz obstoječega trgovinskega dogovora. Kljub temu so se južnokoreške delnice hitro pobrale po začetnem padcu, indeks KOSPI pa je v nadaljevanju dneva celo dosegel več kot 2-odstotno rast.
Podobno umirjen je bil tudi odziv širših azijskih in evropskih trgov, kar po oceni analitikov kaže, da vlagatelji trenutno večjo težo pripisujejo dobičkom podjetij kot političnim izjavam, katerih konkretni ukrepi še niso znani.
Pretekli teden so trge sicer vznemirile tudi Trumpove izjave o morebitnih trgovinskih ukrepih proti nekaterim evropskim državam v povezavi z vprašanjem Grenlandije, vendar se je negotovost hitro umirila.
Pritisk na dolar in skok plemenitih kovin
Občutnejši odziv je bil zaznaven na valutnih in surovinskih trgih. Indeks dolarja, ki meri vrednost ameriške valute v primerjavi s košarico šestih glavnih valut, je zdrsnil na najnižjo raven v približno štirih mesecih. K oslabitvi je največ prispeval japonski jen, ki se je okrepil ob špekulacijah o morebitni usklajeni intervenciji ameriške in japonske centralne banke.
Evro in britanski funt sta se prav tako gibala blizu večmesečnih vrhov, kar dodatno zmanjšuje privlačnost dolarja kot varnega zatočišča.
Na trgu surovin se je to najbolj izrazito pokazalo pri plemenitih kovinah. Cena zlata se je zvišala za približno 1.5 odstotka na 5,088 dolarja za unčo, kar je tik pod nedavno rekordno vrednostjo. Srebro je zabeležilo še izrazitejšo rast in se podražilo za okoli 8 odstotkov na 112 dolarjev za unčo, kar pomeni več kot 50-odstotno rast od začetka leta.
Kot poroča Reuters, vlagatelji del rasti pripisujejo kombinaciji šibkejšega dolarja, povečane geopolitične negotovosti in večjega zanimanja institucionalnih vlagateljev za kovine kot varovanje pred inflacijskimi tveganji.
Pogled proti Fedu
Ta teden je v središču pozornosti tudi zasedanje ameriške centralne banke. Spremembe obrestnih mer niso pričakovane, vendar vlagatelje zanima predvsem ton sporočil v luči napovedanih kadrovskih sprememb na vrhu Feda in razprav o neodvisnosti centralne banke.
Trgi so v zadnjih dneh bolj občutljivi na signale o prihodnji usmeritvi denarne politike, zlasti zaradi kombinacije visoke inflacije v nekaterih sektorjih in ohlajanja gospodarske rasti v ZDA in Evropi.
Cene nafte so medtem ostale razmeroma nespremenjene. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent so se gibale okoli 65.5 dolarja za sod. Vlagatelji spremljajo predvsem razmere v Kazahstanu, kjer je proizvodnja zaradi zimskih vremenskih razmer začasno omejena, hkrati pa pričakujejo postopno normalizacijo dobav.
Na energetskih trgih tako za zdaj prevladuje previdnost, saj se trgovci izogibajo večjim pozicijam pred objavami novih makroekonomskih podatkov in odločitvami centralnih bank.
