Slovenska gospodinjstva ostajajo izrazito naklonjena varčevanju, njihova finančna sredstva pa so ob koncu prvega letošnjega polletja prvič presegla 100 milijard evrov. V strukturi premoženja so delnice, drugi lastniški kapital in investicijski skladi po vrednosti že prehiteli denarne vloge.
Zadnji oktobrski dan je svetovni dan varčevanja, ki letos poteka s poudarkom na pomenu človeških odločitev v času vse večje digitalizacije finančnega sektorja. Kot poroča STA, letošnje sporočilo opozarja, da kljub umetni inteligenci, avtomatiziranim algoritmom in digitalnim finančnim storitvam ostajajo ključni zaupanje, preudarnost in dolgoročno načrtovanje.
Svetovni dan varčevanja ima več kot stoletno tradicijo, zaznamujejo pa ga v več kot 80 državah. Namenjen je ozaveščanju o pomenu varčevanja za finančno varnost posameznikov in gospodinjstev ter doseganje višjega življenjskega standarda.
Stopnja varčevanja nad povprečjem EU
Stopnja bruto varčevanja slovenskih gospodinjstev je lani po podatkih Eurostata znašala 14,7 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot leto prej. V primerjavi z letom 2015 je bila višja za 2,9 odstotne točke.
Najvišjo raven v zadnjem desetletju je dosegla leta 2020, ko je ob začetku pandemije covida-19 znašala 22,6 odstotka. Od takrat se je ustalila med 14 in 15 odstotki.
Slovenska gospodinjstva so v večjem delu obdobja med letoma 2015 in 2025 varčevala več od povprečja Evropske unije. Lanska stopnja je bila za 0,4 odstotne točke nad povprečjem EU in enaka povprečju držav z evrom.
Najnižjo stopnjo varčevanja je imela Italija z 10,8 odstotka, najvišjo pa Češka z 19,2 odstotka. Češka je tako na vrhu lestvice zamenjala Nemčijo.
Finančna sredstva prvič presegla 100 milijard evrov
Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev se povečuje še hitreje kot njihova stopnja varčevanja. K temu prispevajo rast razpoložljivega dohodka ter višje vrednosti delnic in enot investicijskih skladov.
Po podatkih Banke Slovenije je vrednost finančnih sredstev gospodinjstev, ki vključujejo gotovino, bančne vloge, delnice in druge finančne naložbe, konec lanskega leta znašala 96,1 milijarde evrov. V enem letu se je povečala za 8,9 milijarde evrov oziroma za približno desetino.
Rast se je letos še pospešila. Ob koncu drugega četrtletja so imela slovenska gospodinjstva 100,4 milijarde evrov finančnih sredstev, kar je 9,8 milijarde evrov oziroma skoraj 11 odstotkov več kot leto prej. To je največje doslej zabeleženo letno povečanje.
Delnice in skladi prehiteli denarne vloge
Slovenci pri varčevanju še vedno pogosto izbirajo bančne vloge, toda njihova prevlada v skupni vrednosti finančnega premoženja se je končala.
Ob koncu prvega polletja so naložbe v delnice, drug lastniški kapital in investicijske sklade predstavljale 38,5 odstotka vseh finančnih sredstev gospodinjstev. Delež denarnih vlog je znašal 33,6 odstotka.
Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali približno 11 odstotkov sredstev, gotovina 8,5 odstotka, dolžniški vrednostni papirji pa okoli pet odstotkov.
Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se tako približuje povprečju evrskega območja. Večja razlika ostaja pri individualnem pokojninskem varčevanju. Medtem ko zavarovanja in pokojninske sheme v državah z evrom predstavljajo okoli četrtino vseh finančnih sredstev gospodinjstev, je njihov delež v Sloveniji precej nižji.
Gospodinjstva precej manj zadolžena od povprečja evrskega območja
Obveznosti slovenskih gospodinjstev so ob koncu prvega letošnjega polletja znašale 20,4 milijarde evrov. V enem letu so se povečale za 1,3 milijarde evrov oziroma za okoli sedem odstotkov.
Najeta posojila so dosegla 18,2 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot leto prej. Kar 84 odstotkov posojil je bilo najetih pri domačih bankah, deset odstotkov pa pri drugih finančnih posrednikih. Zaradi rasti stanovanjskih in potrošniških kreditov prevladujejo dolgoročna posojila.
Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je v enem letu povečal za 8,5 milijarde evrov in dosegel 80,1 milijarde evrov.
Slovenska gospodinjstva so kljub rasti kreditiranja bistveno manj zadolžena od povprečja evrskega območja. Razmerje med posojili in bruto razpoložljivim dohodkom je lani v Sloveniji znašalo 41,2 odstotka, v evrskem območju pa 77,5 odstotka.
