Med 142 subvencioniranimi študentskimi obroki, ki so jih ocenili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, jih 28,2 odstotka ne bi priporočili za vsakodnevno prehrano. Merilom zdravega obroka jih je v celoti ustrezala le desetina. Najpogostejše težave so bile premalo zelenjave, velik delež škrobnih živil in ocvrte sestavine.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v okviru programa Dober tek, študent! pregledali obroke iz 142 lokalov, ki ponujajo subvencionirano študentsko prehrano. Obroke so med aprilom in junijem 2025 iz aktualne ponudbe samostojno izbrali študenti inšpektorji.
Na NIJZ so nato z vizualno-senzorično metodo ocenili vrste in kakovost uporabljenih živil, njihova količinska razmerja ter načine priprave hrane. Gre za oceno izbranih obrokov in ne za pregled celotne ponudbe vseh ponudnikov subvencionirane študentske prehrane.
Na krožnikih premalo zelenjave
Največ odstopanj so zaznali pri sestavi obrokov. Zelenjave je bilo pogosto premalo, čeprav je bila solata pri veliki večini obrokov na voljo kot dodatni hod. Skoraj polovico krožnika, v povprečju 48,8 odstotka, so predstavljala škrobna živila, pogosto iz skupine enostavnih ogljikovih hidratov.
Ribje jedi so bile vključene le v osmih odstotkih ocenjenih obrokov. Desetina obrokov je vsebovala jedi iz visoko predelanih mesnih izdelkov.
Pri približno tretjini pregledanih obrokov so zaznali eno ali celo dve klasično ocvrti sestavini. Solnica je bila na voljo pri več kot polovici ponudnikov, kar lahko po opozorilih NIJZ spodbuja dodatno dosoljevanje že pripravljene hrane.
Kljub zahtevam v 11 odstotkih primerov ni bila na voljo voda ali nesladkana pijača. Pri manjšem deležu ponudnikov je bila namesto nje na voljo tudi sladka pijača.
Več težav pri hitri prehrani
Večji delež prehransko manj ustreznih obrokov so ugotovili pri ponudnikih hitre prehrane ter pri ponudnikih, kjer je bilo doplačilo študenta najnižje ali ga sploh ni bilo. Pri teh obrokih so pogosteje zaznali cvrtje, manj zelenjave in manj ugodna razmerja med posameznimi sestavinami.
Višje ocene prehranske ustreznosti so dosegali obroki iz kuhinj javnih zavodov, denimo dijaških domov, bolnišnic in domov za starejše, kjer priprava hrane praviloma temelji na strokovnem načrtovanju jedilnikov.
Matej Gregorič z NIJZ je ob tem opozoril, da na podlagi raziskave ni mogoče sklepati o vzročni povezavi med višino doplačila, vrsto ponudnika in prehransko kakovostjo obroka. Ugotovljene razlike pa so po njegovih besedah pomemben signal za nadaljnji razvoj sistema.
Brezmesna ponudba razmeroma dobro dostopna
Pregled je pokazal tudi nekaj spodbudnih ugotovitev. Vegetarijanski obrok je ponujalo 89 odstotkov pregledanih lokalov, veganskega pa polovica. Sadje je bilo na voljo pri 92 odstotkih ponudnikov, solata pa pri 98 odstotkih.
Na NIJZ poudarjajo, da morajo biti kakovostnejši obroki dostopni tudi študentom z omejenimi finančnimi možnostmi. Med možnimi izboljšavami omenjajo modele subvencioniranja, ki bi ponudnike dodatno spodbujali k pripravi prehransko ustreznejših obrokov, pri tem pa ohranili njihovo cenovno dostopnost.
Študentom svetujejo, naj pri izbiri pogledajo celotno sestavo obroka, količino zelenjave in način priprave hrane, ne le glavne sestavine. Pri iskanju ustreznejše ponudbe jim lahko pomaga tudi simbol Prava izbira, ki označuje ponudnike z obroki, pripravljenimi po strokovno določenih prehranskih merilih.
