Azijski in ameriški finančni trgi so konec tedna začeli previdno, vlagatelji pa so večino pozornosti namenili dogajanju v ZDA – tako na institucionalni kot na geopolitični ravni. Negotovost pred ključnimi odločitvami in objavami se je odrazila v zadržanem trgovanju, ob hkratnem vztrajanju močnega dolarja in rasti cen nafte.
V središču zanimanja je morebitna odločitev ameriškega vrhovnega sodišča o zakonitosti obsežnih carinskih ukrepov, ki jih je predsednik Donald Trump uvedel v prejšnjem letu. Gre za tarife, ki so močno vplivale na svetovno trgovino in sprožile precejšnje premike na finančnih trgih. Morebitna razveljavitev bi lahko imela neposredne posledice za proračunske prihodke ZDA, obenem pa vplivala na donosnost državnih obveznic in povečala nihajnost na trgih.
Prav zaradi tega so vlagatelji v petek večinoma ostajali ob strani in se izogibali večjim pozicijam, dokler ne bo znan razplet na sodišču.
Mešana slika na azijskih borzah
Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske se je v zgodnjem trgovanju znižal za 0,3 odstotka in se oddaljil od rekordnih ravni, doseženih v začetku tedna. Drugačna je bila slika v Tokiu, kjer se je indeks Nikkei okrepil za 0,8 odstotka. K rasti so pomembno prispevali dobri poslovni rezultati in optimistične napovedi skupine Fast Retailing, lastnice modne znamke Uniqlo.
Evropske delniške terminske pogodbe so nakazovale zmeren optimizem, saj so se zvišale za 0,4 odstotka. V ZDA je indeks S&P 500 prejšnji dan sklenil brez večjih sprememb, medtem ko so delnice iz letalske in obrambne industrije dosegle nove rekordne vrednosti. Podoben trend rasti je bil opazen tudi pri evropskih obrambnih podjetjih.
Ameriški trg dela pod drobnogledom
Dodaten razlog za previdnost je pričakovana objava decembrskega poročila o zaposlenosti v ZDA. Nedavni podatki so pokazali, da povpraševanje po delovni sili ostaja šibko, podjetja pa večjo produktivnost dosegajo predvsem z obstoječimi zaposlenimi. Takšno stanje ekonomisti opisujejo kot fazo „brez zaposlovanja in brez množičnih odpuščanj“.
Oktobra je ameriško gospodarstvo izgubilo 105.000 delovnih mest, kar predstavlja največji padec v skoraj petih letih. Večina zmanjšanja je bila povezana z zveznimi javnimi uslužbenci, ki so se odločili za odložene odkupe delovnih mest.
Tržni udeleženci letos še vedno pričakujejo vsaj dve znižanji obrestnih mer ameriške centralne banke, čeprav je Fed decembra nakazal, da bi lahko bilo v letu 2026 predvideno zgolj eno znižanje. Na januarskem zasedanju naj bi obrestne mere ostale nespremenjene.
Dolar močan, obveznice nekoliko nižje
Donosnost referenčnih 10-letnih ameriških državnih obveznic se je v zgodnjem trgovanju znižala na 4,169 odstotka, potem ko je v prejšnji seji opazno zrasla. Indeks dolarja, ki meri vrednost ameriške valute v primerjavi s košarico šestih drugih valut, se je rahlo okrepil in ostal blizu enomesečnih najvišjih ravni.
Finančni minister Scott Bessent je ob tem dejal, da predsednik Trump kmalu pričakuje odločitev o nasledniku Jeroma Powella na čelu Feda, saj se njegov mandat izteče maja. Na finančnih trgih prevladuje prepričanje, da bo izbran kandidat z umirjenim pristopom.
Nafta dražja zaradi Venezuele in skrbi glede dobave
Cene nafte so nadaljevale rast in se približale dvotedenskim vrhovom. Vlagatelji so pozorno spremljali razmere v Venezueli po nedavnih vojaških dogodkih v Caracasu ter morebitne motnje v dobavi iz Rusije, Iraka in Irana.
Po navedbah virov, na katere se pri poročanju sklicuje Reuters, se tuja veleposlaništva v Venezueli že pripravljajo na obiske prihodnji teden, potem ko je Washington napovedal približno 2 milijardi dolarjev vreden energetski dogovor in dobavo ameriškega blaga tej državi.
Cena severnomorske nafte brent se je zvišala za 0,6 odstotka na 62,36 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa je pridobila 0,5 odstotka in se trgovala pri 58,04 dolarja za sod.
