Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je ob pomislekih dela prebivalcev Bresternice pri Mariboru glede načrtovane vzpostavitve centra za demenco in regijske hiše hospica poudarila, da hospic ne sodi na rob družbe, temveč v skupnost. Slovenija ima trenutno le eno stacionarno hišo hospica, po strokovnih ocenah pa bi jih potrebovala najmanj šest.
Drenik Bavdek razume, da lahko načrtovanje večjega objekta v stanovanjskem okolju odpira vprašanja glede velikosti stavbe, prometa, dostopov, zelenih površin in skladnosti s prostorskimi akti. Takšni pomisleki po njenem mnenju zahtevajo pregledne postopke, pravočasno obveščanje in dejansko možnost sodelovanja javnosti.
“Hkrati pa pomisleki, ki izhajajo iz strahu pred umiranjem, bolnimi ljudmi ali pogrebnimi vozili, kažejo, kako nujna sta razumevanje poslanstva hospica in odpravljanje predsodkov. Umiranje in smrt spadata v skupnost, saj sta del nje, ker sta del življenja. Človekovo dostojanstvo pa mora biti varovano tudi ob njegovem koncu,” je zapisala v izjavi za javnost.
Hospic ni bolnišnica ali dom za starejše
Varuhinja je pozdravila prizadevanja Mestne občine Maribor za izboljšanje dostopnosti paliativne in hospic oskrbe, ki je po njenih besedah bistveni del humane, varne in človeku dostojne družbe, navaja STA.
Kot je pojasnila, hospic ni bolnišnica ali dom za starejše, temveč prostor celostne podpore neozdravljivo bolnim v zadnjem obdobju življenja, ko oskrba doma ni več mogoča ali bi pomenila preveliko breme za bolnika in njegove bližnje.
“V obdobju, ko je posameznik v hudi zdravstveni stiski ali se poslavlja od življenja, skupaj s svojo družino potrebuje predvsem podporo in mir. V tem obdobju so iskanje informacij o podpori, pogajanja z izvajalci storitev ali pogoste vožnje v Ljubljano breme, ki je dandanes za socialno državo, kot je Slovenija, enostavno nesprejemljivo,” je poudarila.
Dostop do oskrbe je vprašanje človekovih pravic
Pri Varuhu človekovih pravic opozarjajo, da ustava, mednarodne pogodbe in zakonodaja državo zavezujejo k varovanju človekovega dostojanstva, enakosti ter dostopnosti zdravstvenih in socialnih storitev.
Vsakdo mora imeti ne glede na kraj bivanja dostop do podpore, ki omogoča dostojno življenje in dostojno umiranje. Decentralizacija paliativne oskrbe zato po oceni Varuha ni zgolj vprašanje organizacije storitev, temveč tudi enakosti in dejanskega uresničevanja človekovih pravic.
Drenik Bavdek je vse vpletene pozvala k spoštljivemu dialogu, v katerem bi naslovili tudi pomisleke prebivalcev in iskali ustrezne rešitve. Državo je obenem pozvala, naj brez nadaljnjega odlašanja zagotovi stabilno mrežo paliativne in hospic oskrbe po vsej Sloveniji, dovolj usposobljenega kadra ter učinkovito povezovanje zdravstvenih, socialnovarstvenih in skupnostnih storitev.
