Vlada je spremenila uredbo o oblikovanju cen nekaterih naftnih derivatov, s čimer želi ublažiti pritisk na maloprodajne cene pogonskih goriv. Hkrati je do 15. decembra 2026 podaljšala ničelni prispevek za energetsko učinkovitost pri bencinu, dizelskem gorivu in ekstra lahkem kurilnem olju.
Ukrepe je vlada sprejela na četrtkovi redni seji. Po njenih navedbah naj bi sprememba uredbe prispevala k nižjim maloprodajnim cenam goriv ter s tem zmanjšala stroške gospodinjstev in podjetij.
Vlada v povzetku seje ni navedla, kolikšen naj bi bil dejanski vpliv sprejetih ukrepov na ceno litra bencina oziroma dizelskega goriva. Prav tako za zdaj ni predstavila izračuna pričakovanega prihranka za voznike.
Nižji stroški za gospodinjstva in podjetja
Na vladi ocenjujejo, da bodo ukrepi pozitivno vplivali tako na prebivalstvo kot gospodarstvo. Nižje cene goriv namreč poleg neposrednega prihranka pri polnjenju rezervoarjev pomenijo tudi nižje stroške za prevozniška in druga podjetja, ki pri svojem poslovanju porabijo večje količine energentov.
“Nižje maloprodajne cene pomenijo nižjo obremenitev gospodinjstev pri nakupu goriv in nižje stroške goriv za podjetja,” so po seji zapisali v vladi.
Po njihovih pričakovanjih naj bi ukrep prispeval tudi k zmanjšanju inflacijskih pritiskov. Cene pogonskih goriv se namreč posredno odražajo v stroških prevoza, proizvodnje in dobave blaga, zato lahko njihove spremembe vplivajo tudi na cene drugih izdelkov in storitev.
Ničelni prispevek ostaja do 15. decembra
Vlada je obenem podaljšala obdobje, v katerem bo prispevek za energetsko učinkovitost pri nekaterih gorivih določen v višini nič evrov. Ukrep bo do 15. decembra 2026 veljal za:
- motorni bencin,
- dizelsko gorivo,
- ekstra lahko kurilno olje.
Prispevek za energetsko učinkovitost je ena od dajatev, ki sestavljajo končno maloprodajno ceno energentov. Če bi ga vlada znova uvedla v pozitivni vrednosti, bi se ob nespremenjenih drugih dejavnikih cena goriva za kupce zvišala.
Podaljšanje ničelnega prispevka zato samo po sebi še ne pomeni nujno takojšnje pocenitve goriv, preprečuje pa, da bi se cene zaradi ponovne uvedbe te dajatve dodatno zvišale.
Na končno ceno posameznega goriva poleg vladnih ukrepov vplivajo še gibanje cen naftnih derivatov na svetovnih trgih, menjalni tečaj evra in dolarja, višina trošarin, marže trgovcev ter druge dajatve. Vlada podrobnejših podatkov o spremembah posameznih elementov regulirane cene v prvem povzetku seje ni navedla.
