Slovenija podpira evropski akt za zaščito otrok, minister Rončević bi družbena omrežja omejil do 15. leta

ByA. K.

17. septembra, 2026 , , , ,
Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević. [Foto: Nebojša Tejić/STA]

Slovenija podpira napovedani evropski Akt za otroke, s katerim želi Evropska komisija okrepiti zaščito mladoletnikov na družbenih omrežjih in drugih digitalnih platformah. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino se ob tem zavzema za strožjo rešitev: prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij bi bila postavljena pri 15 in ne pri 13 letih.

Evropska komisija želi z novimi pravili vzpostaviti enotnejšo zaščito otrok in mladostnikov v digitalnem okolju ter več odgovornosti prenesti na ponudnike družbenih omrežij in drugih digitalnih storitev.

Po predlogu Komisije otroci, mlajši od 13 let, družbenih omrežij ne bi uporabljali. Med 13. in 15. letom bi imeli dostop le do omejenih računov, ki bi jih vzpostavili in nadzorovali starši oziroma skrbniki, samostojne osebne račune pa bi lahko odprli po dopolnjenem 15. letu.

Rončević: Pri zaščiti otrok je smiselno narediti še korak dlje

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino podpira prizadevanja Evropske komisije, vendar se zavzema za višjo začetno starostno omejitev.

“Podpiramo prizadevanja Evropske komisije za boljšo zaščito otrok in mladostnikov v digitalnem okolju, menimo pa, da je pri zaščiti otrok smiselno narediti še korak dlje. Na ministrstvu se zavzemamo, da bi bila prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih in ne pri 13,” je poudaril minister Borut Rončević.

Otroci in mladostniki po njegovih besedah sodijo med najbolj ranljive uporabnike družbenih omrežij, zato jim je treba zagotoviti čim varnejše digitalno okolje.

“Ob tem pa zgolj omejitve niso dovolj. Mlade moramo tudi opolnomočiti za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij,” je dodal minister.

Na ministrstvu opozarjajo, da so mlajši uporabniki posebej izpostavljeni škodljivim vsebinam, lažnim informacijam, spletnemu nasilju in manipulativnim tehnikam, s katerimi želijo platforme uporabnike čim dlje zadržati pred zasloni.

Ukrepi bi morali zato poleg starostnih omejitev vključevati tudi digitalno in medijsko opismenjevanje, izobraževanje mladih ter odgovornost staršev, šol in ponudnikov digitalnih storitev.

Več odgovornosti za spletne platforme

Napoved evropskega Akta za otroke je pozdravilo tudi Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki vodi nacionalno medresorsko delovno skupino za pripravo osnutka zakona o varstvu otrok v digitalnih okoljih.

Na ministrstvu kot pomemben premik izpostavljajo namero Komisije, da večji del odgovornosti za varnost mladoletnikov prenese na ponudnike digitalnih storitev in platforme. Ti bi morali varnost svojih produktov in storitev dokazati, še preden bi jih ponudili mladoletnim uporabnikom.

Namen ukrepov je otroke bolje zaščititi pred škodljivimi vsebinami, zasvojljivimi oblikovalskimi praksami, spletnim nasiljem in drugimi tveganji, povezanimi z uporabo digitalnih storitev.

Slovenija se je po navedbah ministrstva že v preteklem letu na evropski in mednarodni ravni zavzemala za enotno ureditev, saj bi se z usklajenimi pravili preprečilo, da bi za platforme in njihove uporabnike v posameznih članicah veljale bistveno različne zahteve.

Slovenija pripravlja tudi nacionalne rešitve

V slovenski medresorski skupini sodelujejo predstavniki resorjev za digitalno preobrazbo, zdravje, izobraževanje, družino, notranje zadeve, javno upravo, kulturo in medije ter drugih pristojnih ustanov.

Skupina je že pregledala stanje v Sloveniji, proučila mednarodne izkušnje in priporočila strokovnjakov ter začela sodelovati z različnimi deležniki. Kot primerno izhodišče za slovensko ureditev je prepoznala starostno mejo 15 let za samostojen dostop do družbenih omrežij.

V prihodnjih mesecih so napovedana širša posvetovanja z otroki in mladimi, starši, učitelji, zdravstvenimi in izobraževalnimi strokovnjaki, predstavniki civilne družbe ter drugimi zainteresiranimi skupinami.

Mobilni telefoni v šolah že omejeni

Ministrstvo za izobraževanje ob tem spominja, da zakon o osnovni šoli že omejuje uporabo mobilnih naprav. Elektronske naprave se lahko v šolah uporabljajo za namene vzgoje in izobraževanja ter v skladu z učnimi načrti in šolskimi pravili.

Številne osnovne šole so uporabo mobilnih telefonov med poukom že prepovedale, nekatere pa so omejitev razširile na celotno območje šole.

Ministrstvi bosta nadaljnjo pripravo evropskega akta spremljali tudi prek slovenske medresorske delovne skupine. Končni cilj naj bi bila ureditev, ki bo združevala starostne omejitve, odgovornost spletnih platform ter izobraževanje otrok za varno in kritično uporabo digitalnih tehnologij.