Še pred nekaj desetletji je bil pogreb s krsto v Sloveniji skoraj samoumeven, danes pa na številnih pokopališčih izrazito prevladujejo žarni pokopi. Na mariborskih pokopališčih Pobrežje in Dobrava predstavljajo že več kot 90 odstotkov vseh pogrebov, na Pobrežju pa njihov delež dosega kar 97 odstotkov.
Pogrebno podjetje Maribor na pokopališčih Pobrežje in Dobrava vsako leto opravi med 1100 in 1200 pogrebov. Po podatkih podjetja predstavljajo žarni pogrebi že več kot 90 odstotkov vseh pogrebov, na pokopališču Pobrežje pa njihov delež dosega celo 97 odstotkov. Pogrebi s krsto so vse redkejši, povečuje pa se zanimanje za raztros pepela.
Podobne spremembe opažajo tudi drugod po državi. Komunala Idrija navaja, da se je razmerje v približno dveh desetletjih skoraj povsem obrnilo: nekoč se je za pogreb s krsto odločilo okoli 90 odstotkov ljudi, za žarnega pa približno desetina. Danes prevladuje upepelitev.
Manj prostora, nižja grobnina in lažje vzdrževanje
Razlogi za spremembo niso povezani le z verskim prepričanjem. Pomembno vlogo imajo pomanjkanje prostora na pokopališčih, cena, preprostejše vzdrževanje manjšega groba in spremenjene družinske navade. Otroci in drugi svojci pogosto ne živijo več v kraju, kjer je družinski grob, zato se lažje odločijo za žarni grob ali raztros pepela.
Na mariborskih pokopališčih osnovni pogreb z žaro stane 1047,27 evra, pogreb s krsto 1071,43 evra, raztros pepela na Dobravi pa 938,84 evra. Pri običajnem pogrebu z dodatnimi storitvami se povprečni strošek povzpne na okoli 1700 evrov pri žarnem pogrebu in 1800 evrov pri pogrebu s krsto.
Razlika je večja pri dolgoročnem vzdrževanju grobnega mesta. Letna grobnina za žarni grob na Pobrežju ali Dobravi znaša 36,86 evra, za enojni grob 51,91 evra, za družinski grob pa 84,09 evra.
Na Pobrežju nova grobna mesta pridobivajo predvsem s preureditvijo grobov, pri katerih se je najemno razmerje končalo. Na Dobravi načrtujejo širitev pokopališča z dodatnimi žarnimi, enojnimi in družinskimi grobovi.
Vse več zanimanja za raztros pepela
Slovenska zakonodaja pozna pokop s krsto, pokop z žaro in raztros pepela na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega. Drugačno ravnanje s pepelom ni dovoljeno, zato svojci žare s pepelom pokojnika ne smejo preprosto hraniti doma.
Podatki Komunale Novo mesto za leto 2024 prav tako kažejo velik premik. Na pokopališčih v njenem upravljanju je bilo opravljenih 18 klasičnih pokopov, 170 žarnih pokopov in 50 raztrosov. Klasični pogrebi so tako predstavljali le 7,6 odstotka vseh pogrebov, žarni 71,4 odstotka, raztros pepela pa 21 odstotkov.
V Mariboru je raztros mogoč na pokopališču Dobrava. Pogrebno podjetje sodeluje tudi pri organizaciji raztrosa pepela na morju.
Katoliška cerkev upepelitev dopušča
Katoliška cerkev upepeljevanju ne nasprotuje, če odločitev zanj ne izraža zanikanja vere v vstajenje. Kljub temu kot najprimernejšo obliko slovesa še vedno izpostavlja pokop pokojnikovega telesa.
Pastoralne smernice Slovenske škofovske konference navajajo, da je bilo že leta 2014 upepeljenih 82,9 odstotka vseh pokojnih v Sloveniji. Slovenija se je s tem uvrščala v sam evropski in svetovni vrh. Med razlogi za visok delež so škofje navedli sekularizacijo, cenovno dostopnost in pomanjkanje prostora na pokopališčih.
Cerkev je bolj zadržana do raztrosa pepela, saj z njim izgine določen kraj, kjer bi se svojci lahko zbirali, molili in ohranjali spomin na pokojnika. Če se svojci kljub temu odločijo za raztros, Slovenska škofovska konferenca priporoča, naj bo ime pokojnika zapisano na primernem spominskem mestu oziroma na pokopališču.
