Združene države Amerike in Iran so po približno mesecu dni premora znova neposredno izmenjali vojaške napade. Ameriške sile so na iranskem otoku Larak v Hormuški ožini napadle dva raketna izstrelitvena sistema, Iran pa je odgovoril z balističnimi raketami proti oporiščema, ki ju uporabljajo ameriške sile v Jordaniji. Združeni arabski emirati so medtem prestregli iranski brezpilotni letalnik. Ameriški predsednik Donald Trump je po iranskem odgovoru napovedal nadaljnje povračilne ukrepe in dejal, da bodo ZDA Iran “močno udarile”.
Novi spopadi pomenijo konec približno mesec dni trajajočega zatišja v neposrednih vojaških napadih med Washingtonom in Teheranom. Čeprav konflikt med državama ni bil končan, se je v zadnjih tednih v veliki meri preselil na področje gospodarskih sankcij, blokad in pritiska na trgovino.
Razmere so se znova zaostrile v nedeljo, ko so ameriške sile napadle dva iranska raketna izstrelitvena sistema na otoku Larak v strateško pomembni Hormuški ožini.
Ameriško osrednje poveljstvo CENTCOM je sporočilo, da so pripadnike iranske revolucionarne garde opazili med pripravami na izstrelitev raket, s katerimi naj bi v Hormuško ožino namestili nove pomorske mine.
Ameriška vojska je napad opisala kot “omejeno in natančno akcijo” proti silam, ki naj bi predstavljale neposredno nevarnost za plovbo.
Po navedbah CENTCOM je ameriška vojska pred tem končala odstranjevanje pomorskih min z mednarodnih plovnih poti skozi ožino.
Iran odgovoril z balističnimi raketami
Iran je ameriški napad označil za kršitev svoje suverenosti in napovedal povračilne ukrepe.
Iranska revolucionarna garda je nato sporočila, da je z balističnimi raketami napadla oporišči Kralj Husein in Al Azrak v Jordaniji, ki ju uporabljajo ameriške sile.
Jordanska vojska je sporočila, da je prestregla osem raket, ki so vstopile v zračni prostor države. Po doslej znanih podatkih napad ni povzročil večje škode, prav tako ni poročil o žrtvah med ameriškimi silami.
Iran je trdil, da je napadel vojaško infrastrukturo, objekte za vzdrževanje in položaje ameriških bojnih letal. Njegovih navedb o povzročeni škodi neodvisno ni bilo mogoče potrditi.
Napad je bil neposreden odgovor na dogajanje na Laraku.
Po najnovejših navedbah iranskih medijev so bili v ameriškem napadu na otoku ubiti trije ljudje, med njimi najmanj dva pripadnika mornarice iranske revolucionarne garde.
Trump: “Močno jih bomo udarili”
Ameriški predsednik Donald Trump je po iranskem povračilnem napadu jasno napovedal odgovor Washingtona.
“Močno jih bomo udarili. Odgovor bo sledil,” je Trump dejal po navedbah novinarja televizije Fox News, ki je govoril z njim.
Trump je pozneje v Beli hiši sicer nakazal, da nova izmenjava napadov še ne pomeni nujno vrnitve v obsežno vojno.
Tudi iz Teherana prihajajo podobna sporočila. Visoki iranski vir je za Reuters najnovejšo izmenjavo napadov opisal kot “omejen in nadzorovan spopad”, vendar opozoril, da bo Iran v primeru novega ameriškega napada odgovoril odločno.
Iranski predsednik Masud Pezeškian je prav tako dejal, da Iran ne išče nadaljevanja vojne, vendar se bo odzval na napade.
“Nadaljevanje vojne ni v interesu nikogar,” je sporočil.
Trump je ob napovedi ameriškega odgovora močno zaostril tudi besednjak proti Teheranu. “Iran je uradno propadla država. MRTEV JE!” je zapisal na omrežju Truth Social. Zatrdil je, da Iran nima več mornarice in letalstva, da je njegova valuta razvrednotena, da država ne plačuje vojakov in policistov ter da je vodstvo države “v popolnem razsulu”. Obenem je iranske oblasti obtožil nasilnega zatiranja protestov in zatrdil, da je bilo ubitih že več kot 100.000 protestnikov, zaradi česar bi morali biti po njegovih besedah odgovorni “sojeni za vojne zločine in zločine proti človečnosti”. Gre za Trumpove navedbe; podatka o več kot 100.000 ubitih protestnikih neodvisni viri niso potrdili.
Iranski dron tudi proti Združenim arabskim emiratom
Zaostrovanje se ni omejilo na Iran in Jordanijo.
Združeni arabski emirati so sporočili, da je njihovo letalstvo nad teritorialnimi vodami države prestreglo brezpilotni letalnik, ki se je približeval iz smeri Irana.
Po navedbah oblasti ni bilo škode.
Zunanje ministrstvo ZAE je incident označilo za nevarno stopnjevanje razmer ter kršitev suverenosti in varnosti države.
Iran je trdil tudi, da je z več deset brezpilotnimi letalniki napadel ameriške sile in helikopterje v letalskem oporišču Al Minhad v Združenih arabskih emiratih.
Oblasti ZAE so te navedbe zavrnile in sporočile, da poročila o napadu na oporišče ne držijo.
V središču spora Hormuška ožina
Novi napadi so posebej pomembni zaradi Hormuške ožine, skozi katero je v mirnodobnih razmerah potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in plinom.
Iran je od začetka vojne februarja močno omejil promet skozi ožino, Washington pa skuša ponovno vzpostaviti nemoteno plovbo. Ameriška vojska je prejšnji teden sporočila, da je z mednarodnih plovnih poti odstranila pomorske mine.
Teheran ameriško razlago razmer zavrača.
Najnovejša izmenjava napadov je pokazala, kako hitro se lahko gospodarski in pomorski spor znova spremeni v neposreden vojaški spopad.
Dodatno tveganje predstavlja Trumpova napoved povračilnega napada. Če jo bo Washington uresničil, bi lahko Iran odgovoril z novimi napadi na ameriške sile in oporišča v regiji.
Napetosti so se že odrazile tudi na energetskih trgih. Cena nafte brent se je po obnovitvi spopadov povzpela nad 90 dolarjev za sod, saj trgovce skrbi predvsem možnost novih motenj pri plovbi skozi Hormuško ožino.
