Stranka kosovskega premierja v tehničnem mandatu Albina Kurtija Vetëvendosje in opozicijska Demokratska liga Kosova (LDK) sta po več tednih pogajanj dosegli dogovor o skupnem kandidatu za predsednika države. Podprli bosta 51-letnega profesorja prava in nekdanjega diplomata Bekima Sejdiuja. Dogovor bi lahko končal skoraj dve leti trajajočo politično blokado na Kosovu in državi omogočil oblikovanje stabilnih institucij brez novih predčasnih volitev.
Dogovor sta v ponedeljek dosegla vodja Vetëvendosja Albin Kurti in predsednik LDK Lumir Abdixhiku. Stranki sta se po skoraj dveh mesecih pogovorov uskladili, da bosta pri volitvah predsednika države podprli istega kandidata.
Izbira je padla na Bekima Sejdiuja, profesorja prava na Univerzi v Prištini z dolgoletnimi izkušnjami v diplomaciji.
“Dogovor je rezultat rednih srečanj in pogovorov, ki smo jih začeli 9. julija, s ciljem zagotoviti institucionalno stabilnost in najti politično rešitev za napredek države,” je ob predstavitvi dogovora pojasnil Abdixhiku.
Sejdiu je kandidaturo sprejel.
Po poročanju kosovskih medijev je dejal, da ga je k odločitvi spodbudil tudi trenutni politični položaj države.
Kdo je Bekim Sejdiu?
Sejdiu je profesor na pravni fakulteti Univerze v Prištini in ima za seboj tudi diplomatsko kariero.
Med letoma 2008 in 2012 je bil kosovski veleposlanik v Turčiji, nato pa je med letoma 2012 in 2014 opravljal funkcijo generalnega konzula Kosova v New Yorku.
Deloval je tudi kot sodnik kosovskega ustavnega sodišča.
Pred začetkom diplomatske kariere je bil politični svetovalec v kabinetu prvega kosovskega zunanjega ministra.
Pri izbiri skupnega kandidata je bilo pomembno predvsem to, da Sejdiu ni aktiven strankarski politik in bi lahko bil sprejemljiv za različne politične tabore.
Njegova kandidatura je kompromis med Kurtijevim Vetëvendosjem in LDK, ki sta bila v preteklih mesecih na nasprotnih straneh političnega spora.
Skoraj dve leti politične blokade
Kosovo se že dalj časa spopada z eno najresnejših institucionalnih kriz po razglasitvi neodvisnosti.
Nezmožnost političnih strank, da bi dosegle dogovor o predsedniku in oblikovanju stabilnih institucij, je državo pripeljala do ponavljajočih se volitev.
Junija so na Kosovu potekale že tretje nacionalne volitve v 18 mesecih.
Kurtijevo Vetëvendosje je na predčasnih parlamentarnih volitvah 7. junija osvojilo 53 sedežev v 120-članskem parlamentu. Za sestavo vlade potrebuje še nekaj glasov manjšinskih poslancev.
Precej zahtevnejša je bila predsedniška enačba.
Kosovskega predsednika ne volijo neposredno volivci, temveč parlament. Za izvolitev je v prvih krogih potrebna dvotretjinska večina.
Vetëvendosje samo takšne večine nima, zato je bil dogovor z opozicijo praktično nujen za izhod iz politične krize.
LDK ima v parlamentu 18 poslancev.
Skupaj z glasovi več manjšinskih strank bi lahko Vetëvendosje in LDK zbrala več kot 80 glasov, potrebnih za izvolitev predsednika.
Dogovor še ne pomeni, da je Sejdiu že izvoljen
Kljub političnemu preboju postopek še ni končan.
Sejdiu za zdaj ostaja skupni predsedniški kandidat, ne izvoljeni predsednik. Parlament mora najprej dokončati postopke za svojo konstituiranje, nato pa lahko poslanci opravijo predsedniške volitve.
Tudi znotraj LDK dogovor ni naletel na povsem enotno podporo. Nekdanji kosovski premier in vidni član stranke Avdullah Hoti je po objavi dogovora izrazil nasprotovanje kandidaturi ter ocenil, da Sejdiu ni osebnost, ki bi lahko poenotila politično prizorišče.
Zato bo ključno, koliko poslancev bo dogovor vodstev strank dejansko podprlo pri glasovanju.
Dogovor ima širši pomen tudi zaradi evropske poti Kosova.
Evropska unija je Prištino večkrat opozorila, da država potrebuje stabilne in delujoče institucije, ki bodo sposobne izvajati reforme, potrebne za približevanje Uniji. Dolgotrajna politična nestabilnost je izvajanje teh reform upočasnila in zavrla tudi dostop Kosova do dela evropskih sredstev.
Če bo Sejdiu v parlamentu dobil potrebno podporo, bi ponedeljkov dogovor med Kurtijem in Abdixhikujem lahko pomenil konec skoraj dve leti trajajočega političnega zastoja in odprl pot oblikovanju nove kosovske vlade.
