Nafta po novih ameriško-iranskih napadih nad 90 dolarjev, borze v rdečem

ByA. K.

31. avgusta, 2026 , , , , ,
Črpališče nafte [Foto: Pexels]

Cena nafte se je ob začetku novega tedna povzpela nad 90 dolarjev za sod, potem ko sta si ZDA in Iran prvič po več tednih znova izmenjala neposredne napade. Zaostrovanje v bližini Hormuške ožine je prestrašilo vlagatelje, znižalo vrednosti delnic in okrepilo skrbi pred novo rastjo inflacije.

Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se v ponedeljkovem azijskem trgovanju podražile za okoli 2,8 odstotka, cena pa je dosegla približno 90,60 dolarja za sod. Ameriška nafta WTI se je podražila za okoli 2,5 odstotka in presegla 85 dolarjev.

Po poročanju Reutersa je rast posledica ameriškega napada na dva iranska raketna izstreljevalnika na otoku Larak, ki leži v Hormuški ožini. Ameriška vojska trdi, da so se iranske sile pripravljale na izstrelitev raket in polaganje pomorskih min.

Iran se je odzval z balističnimi raketami proti ameriškim oporiščem v Jordaniji. Večina izstrelkov naj bi bila prestrežena, o večjih posledicah pa za zdaj ni potrjenih podatkov.

Hormuška ožina ostaja ključna nevarnost

Otok Larak leži ob eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. Skozi Hormuško ožino je pred začetkom vojne potekala približno petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Promet skozi ožino ostaja močno zmanjšan. Po podatkih o spremljanju ladij je bilo konec tedna dnevno vidnih le okoli pet tovornih plovil, vendar je dejansko število lahko večje, saj nekatere ladje zaradi nevarnosti izključujejo sisteme za samodejno prepoznavanje.

Vsak nov napad, poskus polaganja min ali daljša prekinitev plovbe bi lahko hitro zmanjšali dobavo nafte iz Savdske Arabije, Iraka, Kuvajta, Katarja in Združenih arabskih emiratov.

Analitiki pričakujejo, da se bo cena nafte ob nadaljevanju negotovosti gibala med 85 in 95 dolarji. Resnejša motnja v Hormuški ožini pa bi jo lahko znova potisnila precej višje.

Trumpova trditev brez neodvisne potrditve

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju zatrdil, da je bil napaden tudi Harg, najpomembnejši iranski naftni terminal. Trditev je podkrepil z dramatičnim videoposnetkom eksplozij.

Za napad na terminal ni uradne oziroma neodvisne potrditve. Reutersova analiza je pokazala tudi, da je bil posnetek, ki ga je objavil Trump, najverjetneje ustvarjen z umetno inteligenco.

Harg je pred začetkom vojne zagotavljal okoli 90 odstotkov iranskega izvoza nafte. Njegovo dejansko uničenje bi močno prizadelo iransko gospodarstvo in verjetno povzročilo še večji skok cen energentov.

Dražja nafta pritisnila na borze

Zaradi strahu pred širitvijo spopadov so azijski delniški trgi dan začeli v rdečem. Japonski indeks Nikkei je izgubil okoli 1,6 odstotka, južnokorejski trg več kot dva odstotka, znižale pa so se tudi terminske vrednosti evropskih in ameriških indeksov.

Vlagatelje skrbi, da bi dražja energija znova pospešila inflacijo in centralnim bankam otežila zniževanje obrestnih mer. Verjetnost, da bo ameriška centralna banka septembra obresti celo zvišala, se je po ocenah trgov povečala na približno 57 odstotkov.

Daljše obdobje cen nafte nad 90 dolarji bi se lahko postopoma prelilo tudi v višje cene goriv, prevoza in proizvodnje, vendar vpliv na posamezne države ne bo takojšen in bo odvisen tudi od davkov, trošarin ter načina oblikovanja maloprodajnih cen.