Ena najbolj prepoznavnih italijanskih obalnih destinacij bi se lahko v prihodnjih desetletjih soočila z vse večjimi posledicami podnebnih sprememb. Nova znanstvena raziskava opozarja, da so deli narodnega parka Cinque Terre zaradi dviga morske gladine in močnejših neviht vse bolj izpostavljeni poplavam, kar bi lahko ogrozilo plaže, pristanišča, turistično infrastrukturo in prometne povezave.
Raziskavo je pripravila mednarodna skupina strokovnjakov, objavljena pa je bila v znanstveni reviji Remote Sensing. Avtorji so analizirali predvsem območji Monterossa in Vernazze, dveh najbolj izpostavljenih naselij na ligurski obali, ter modelirali možne scenarije do leta 2150 na podlagi podnebnih projekcij Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).
Do konca stoletja in naprej pričakujejo občuten dvig morske gladine
Po ocenah raziskovalcev bi se lahko relativna morska gladina na tem območju do leta 2150 dvignila za od 0,60 do 1,17 metra. Takšen razvoj bi občutno povečal ranljivost nizko ležečih obalnih delov, zlasti ob ekstremnih vremenskih dogodkih.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi bili med najbolj ogroženimi majhne plaže, pristaniške površine in pomoli. V najbolj neugodnem podnebnem scenariju bi lahko močne nevihte povzročile valove, višje od 13 metrov, kar bi predstavljalo tveganje tudi za železniško progo, ki povezuje slikovite kraje Cinque Terre.
Predlagajo prilagoditev infrastrukture in zaščito obale
Avtorji študije zato priporočajo pravočasno prilagajanje obalne infrastrukture. Med predlaganimi ukrepi so dvig pomolov, izboljšanje sistemov odvodnjavanja ter dodatna zaščita turističnih objektov in ključnih prometnih povezav.
Narodni park Cinque Terre je medtem že začel pripravljati načrt prilagajanja podnebnim spremembam. Posebno pozornost namenja ohranjanju tradicionalnih suhozidov, ki imajo pomembno vlogo pri stabilnosti pobočij in zmanjševanju hidrogeoloških tveganj, hkrati pa predstavljajo pomemben del kulturne krajine tega območja.
Predsednik uprave narodnega parka Lorenzo Viviani je poudaril, da vzdrževanje klifov in pristaniške infrastrukture zahteva usklajeno sodelovanje znanstvenikov, lokalnih skupnosti in pristojnih institucij, saj gre za dolgoročen izziv, ki postaja z naraščanjem podnebnih tveganj vse pomembnejši.
